Včasih se zdi, da gre življenje čisto svojo pot. Sploh si nismo predstavljali, da se bodo dogodki odvili v smeri kot pa se dogajajo. Zdi se nam, da nimamo prav nobene kontrole in tavamo sem in tja. Življenje res teče naprej, pa čeprav se nam zdi, da mu ni mar za nas, čaka na naše odločitve. Na pot nam pride veliko izzivov. Nekatere premagamo drugi pa se nam zdijo preveč težki in omagamo na poti, obstajajo pa še tretji izzivi, za katere mislimo, da smo jih premagali, pa se izkaže, da smo ponovno na isti poti. Zdi se nam, da se vrtimo v krogu in nimamo moči, da bi iz tega kroga izstopili. Ne znamo izstopiti, ne vidimo problema, ne vidimo rešitve. Vemo samo, da to kar počnemo ni naša prava izbira. Na poti do cilja smo izgubili spoštovanje do sebe in smo zaradi tega nesrečni. Pa vendar, vse prepreke, vsi problemi, vsi izzivi imajo svojo nalogo na naši poti. To je naša pot in zagotovo so tukaj zato, da nas na nekaj opozorijo, da nas nekaj naučijo.
Na prvi pogled se zdi, da je življenje vedno bolj zapleteno. Vpeti smo v vsakdan, ki nam določa ritem življenja in komaj kdaj se še ustavimo in zadihamo s polnimi pljuči. Zdi se kot, da čas teče vedno hitreje in nam ne da dihati. Učijo nas, da se je potrebno sprostiti, da se je potrebno predati življenju in začutiti kaj je naša prava pot. Lahko se zgodi, da vse to naredimo pa še vedno smo vpeti v isti ritem, ritem, ki ga komajda še dohajamo in čez čas ugotovimo, da smo utrujeni in, da ne zmoremo več. Potrebno je, da se ustavimo in pogledamo kje smo in kaj počnemo. Potrebno se je spomniti na naše vrednote, potrebno se je spomniti kaj si pravzaprav želimo v svojem življenju. Veliko stvari se nam ponuja, veliko obveznosti nam življenje in okolica nalagata na naša ramena. Pa vendar, vsake toliko časa se je potrebno ustaviti in pregledati ta naš nahrbtnik odgovornosti in dolžnosti. Potrebno je stvari, ki jim je potekel rok trajanja odložiti in se naprej odpraviti samo z aktualnimi. Potrebno je pregledati ali v nahrbtniku nosimo samo svoje odgovornosti ali smo na naši poti brez besed pobrali še druge. Življenje ne bi smelo biti pretežko za nas in če se nam zdi, da je, je potrebno se ustaviti in zamisliti kaj počnemo.
Zavedati se moramo, da smo kljub nalogam, ki nam jih nalaga življenje mi tisti, ki sprejemamo naše odločitve. V življenju so nam za lažje odločitve bile dane vrednote in pa spoštovanje do sebe. Prav slednjega se mi zdi, da večkrat manjka pri naših odločitvah. Če pogledamo svoje življenje, se zamislimo in smo iskreni, lahko ugotovimo, da vedno, ko smo pretirano zaposleni ali pretirano nesrečni smo pohodili nekaj od tega. Ali se ne spoštujemo in počnemo stvari, ki nam ne prinašajo zadovoljstva ali pa smo z našimi odločitvami pohodili naše vrednote. Oboje nam je bilo dano, da bomo iz srca sprejeli odločitve in, da bomo v našem življenju uživali. Res je, da napačnih odločitev ne sprejemamo namerno, res je da vsi ljudje nimamo istih vrednot, pa vendar je treba slediti notranjemu glasu. Ta glas je seznanjen z našimi vrednotami, seznanjen je s tem kaj je pomembno naši duši in pri čem nas podpira. Ko smo nesrečni, ko smo v situaciji, da se vrtimo v krogu in nenehno delamo in nimamo časa za normalno dihanje je težko ta krog prekiniti. Težko je kar reči, da se bomo spremenili in poskrbeli zase. Vse to kar počnemo se nam zdi nujno. Prav zato smo padli v tako življenje. Ko se tega zavemo ali pa vidimo, da nas življenje zelo utruja, ker smo preobremenjeni je potrebno nekaj storiti. Potrebno je prevzeti oblast nad svojim lastnim življenjem.
Ker smo že globoko zabredli in se življenje kar samo odvija in nas vleče vase, je potrebno zbrati moč, da se za trenutek ustavimo in pogledamo kaj počnemo. Potrebno je narediti pregled ali s svojim početjem spoštujemo svoje vrednote, smo iskreni in se ob vsem skupaj še spoštujemo. Potrebno je narediti rez tega našega delovanja. Potrebno je razmisliti kaj in kdo nam je v življenju pomemben. Ko nas življenje tako potegne vase, namreč najprej izgubimo stik z ljudmi, ki jih imamo najraje. Zdi se nam, da bomo za njih poskrbeli kasneje, da bodo že počakali, če nas imajo radi. Samo to še postorimo in bo bolje. Zdi se nam, da bomo zase poskrbeli malo kasneje, samo to še postorimo. In prav to je ta vrtinec, ki nas vleče vase in nam ne daje zadovoljstva. Zadovoljni smo takrat, ko spoštujemo sebe in svoje delo, ker takrat spoštujemo tudi druge. Zadovoljni smo takrat, ko spoštujemo svoje vrednote, saj so kot prometni znaki na naši poti. Če spoštujemo svoje vrednote, spoštujemo tudi vrednote ljudi okoli nas. Zadovoljni smo takrat, ko smo iskreni do sebe. Ko smo iskreni do sebe, smo iskreni tudi do drugih. In to nam prinaša zadovoljstvo.
Res je, da se nam na prvi pogled lahko zdi, da je naše staro življenje bolj enostavno, da na prvi pogled lažje živimo, vendar lahko na takšni poti izgubimo stvari in ljudi za katere nam je mar, ljudi ki jih imamo radi in z njimi uživamo. Zato je nujno, da prevzamemo oblast v svojem življenju. Nujno je, da se pogovorimo sami s seboj kaj nam je pomembno, brez izgovorov, da bomo že, samo to še postorimo. Ni smisel življenja v tem, da bomo srečni jutri, ko bomo opravili to in to nalogo. Ni smisel življenja v tem, da se bomo jutri posvetili našim dragim. Ni smisel življenja v tem, da bomo oblekli lepo obleko jutri. Smisel življenja je v tem, da vse to naredimo tukaj in zdaj. Da si tukaj in zdaj vzamemo čas za ljudi, ki jih imamo radi in, da si tukaj in zdaj vzamemo čas za nas, za vdih in izdih, da napolnimo svoja pljuča in s tem zagotovimo, da naše telo lahko normalno deluje. Ni rečeno, da bomo dobili priložnost jutri, ni rečeno, da bo svet čakal na naš čas. Treba je prevzeti oblast nas svojimi odločitvami in živeti tukaj in zdaj. Ko živimo po svojih vrednotah, živimo iz Svetlobe. Ko živimo svoje vrednote in se spoštujemo živimo iz Ljubezni. In to je vse kar potrebujemo. Potrebujemo objem in iskren pogled ljudi, ki jih imamo radi. Potrebujemo toplo, iskreno besedo ljudi, ki jih imamo radi. Potrebujemo skupen čas, da lahko ustvarjamo spomine. Zato je potrebno se ustaviti in prevzeti oblast nad svojimi odločitvami in svojim Življenjem.
Suzana Clara