Ko smo otroci smo popolnoma odvisni od staršev, nato začnemo odraščati in se počasi osamosvajamo. Pridemo do pubertete in smo uporniški, saj oblikujemo svoj karakter in se pripravljamo na samostojno življenje. Po neki logiki to samostojno življenje tudi sledi. V starih časih je zagotovo sledilo. Sedaj pa so novi časi in življenje poteka malce drugače. Pa vseeno. Kamorkoli gremo, kjerkoli živimo v nas spijo zametki naših prednikov. Lahko jih imamo več ali manj, so pa vseeno pomembni. Energija naših prednikov deluje na nas in z njo živimo, pa če si to priznamo ali ne. Včasih so rekli: Kakšna mama takšna hči, kakšen oče takšen sin. Pomislili bi, da je to veljalo za čase, ko smo dela delili še na ženska in moška. Bila si takšna gospodinja, kot te je naučila mama in znal si narediti stvari, ki te jih je naučil oče. Ni bilo interneta in knjig v stilu sam svoj mojster. Pa vendar se časi v osnovi niso kaj veliko spremenili. Še vedno z nami potuje znanje naših staršev, saj so bili naš prvi stik s svetom in z nami so delili prve naše korake in vpijali prve naše besede. Nekateri bolj, drugi manj so nas uspeli vzgojiti v odrasle ljudi.
Zdi se, kot da smo nekateri imeli z izbiro staršev večjo srečo kot drugi, nekaterim je bilo vse že položeno v zibko, nekaterim bore malo. Pa vendar, kot duša smo si izbrali tiste starše, ki jih potrebujemo. Naša duša se je ob naši mami in očetu lahko najbolje razvila in izpolnila svoje poslanstvo. Težko je v to verjeti, če smo že zgodaj ostali brez staršev ali pa so nas starši zapustili, pa vendar oba z očetom sta dobro opravila nalogo, ki jima je bila zaupana. Dala sta nam življenje. Ne glede na vse, kar se je kasneje dogajalo ali pa se še dogaja, sta nam dala življenje. Z življenjem pa smo dobili možnost, da živimo srečno življenje. Seveda vse to ni tako zelo preprosto. Preprosto je v toliko, koliko smo se sposobni odločiti za srečo in koliko smo sposobni odpustiti vse zamere, ki jih nosimo v sebi. In, ko že mislimo, da smo vse odpustili, se pojavijo nove prepreke v našem življenju, ki so ponovno povezane s starimi energijami prednikov. Pomembno je pomisliti na njih, ko imamo občutek, da smo obstali, da se ne moremo premakniti naprej. Te energije so pomembne, ko se nam že stotič poruši partnerstvo, ko za svoje delo ne pobiramo rezultatov, ker nam jih pred nosom poberejo drugi. Modro je pogledati v energije naših prednikov. Stvari lahko razumemo, jih odpustimo ali pa se jih znebimo samo, če se z njimi soočimo. In včasih je boleče, zelo boleče je pogledati vase in se soočiti s svojimi temnimi platmi.
Težko je, če ugotovimo, da kot otrok nismo bili zaželeni. Težko je, če smo v otroštvu doživeli telesne ali duševne zlorabe, težko je vse to pozabiti, saj smo polni ran iz otroštva, ki se še niso zacelile. Težko je, vendar modro, da se soočimo z življenjem, ki nam je bilo dano. Vse to je preteklost. Sedaj smo odrasla oseba in imamo popolnoma svobodno voljo. Lahko živimo takšno življenje kot nam je všeč, lahko živimo svobodno. Ni potrebe, da s seboj še vedno nosimo stare travme. Če smo bili nezaželeni otrok, smo imeli še toliko večjo srečo, da smo se sploh rodili. In če smo doživeli zlorabo, smo vseeno preživeli. Bilo je hudo, vendar se je končalo, tukaj smo in zdaj in potrebno se je rešiti starih bolečin. Potrebno je odpustiti vse kar mislimo, da ni bilo prav in potrebno je živeti v sedanjosti.
V življenju se na določenih področjih lahko znajdemo toliko, koliko energije smo lahko vzeli od staršev. To velja za blagostanje na materialnem in čustvenem področju. Oče in mati sta odgovorna za to, pravzaprav smo v odraslem življenju odgovorni mi sami. Več zamer imamo do staršev bolj so naše energije obremenjene. Lahko se zgodi, da naših staršev ni več, mi pa še vedno živimo v starih energijah zamer in zlorab. Potrebno se je premakniti naprej, zaradi sebe in tega trenutka, ki nam je na voljo je potrebno odpustiti vse staro, kar nas je zaznamovalo in se premakniti naprej. Zamere, ki si jih nalagamo na naša ramena so ponovno energija zlorabe, tokrat do nas samih. Življenje, ki ga imamo je vse kar imamo in naša odgovornost je, da ga preživimo po svojih najboljših močeh. In od teh moči je odvisna kvaliteta tega našega življenja in uspehi, ki jih dosežemo. Ko smo odrasli se je potrebno znebiti vse teže, ki na nas pritiska iz preteklosti, potrebno je zaživeti svobodno z vsemi našimi talenti in sposobnostmi. Potrebno se je osvoboditi.
Če imamo v sebi veliko zamer do naših prednikov, bomo v prihodnosti enkrat ugotovili, da smo tudi mi z vsemi temi zamerami živeli zelo podobno življenje. To pa ni modra odločitev. Doumeti moramo, da vse kar v življenju odpustimo, odpustimo zaradi sebe in zaradi naše sreče. Mami in očetu ne odpustimo zaradi njiju, ampak zaradi nas. Teh zamer se ne znebimo zaradi drugih ljudi, ampak zaradi nas. In to je veličina našega življenja. Odpuščanje. Ne to, da razglašamo kdo vse nam je kaj naredil, ampak to da odpustimo vse in vsem, ki so nam v življenju naredili kaj slabega. Tako se lahko svobodno premaknemo naprej. Lahko izberemo ljubečega partnerja, ne potrebujemo prepotentnega šefa, ki nam greni življenje, svoji otrokom pa lahko damo ljubezen in spoštovanje. Naprej lahko damo samo to kar imamo. Če imamo v sebi zamere jih bomo dali naprej, če imamo jezo ali žalost ju bomo dali naprej. In naši otroci bodo nadaljevali družinsko tradicijo in jo prav tako posredovali naprej. Zaradi naše sreče in zaradi sreče naših otrok je potrebno odpustiti in od staršev v energijah vzeti vse kar smo sposobni. Zaradi nas in naših otrok.
Potrebno se je zazreti vase in se soočiti z lastnostmi, ki spijo v nas. Pogledati je potrebno koliko mame in očeta živi v nas, predvsem koliko lastnosti, ki nam gredo pri njiju na živce spi v nas. Potrebno jih je počistiti in odpustiti. Po drugi strani pa v nas spijo tudi njune dobre lastnosti, lastnosti, ki nam dajejo lažje preživetje in so naša dediščina. Tudi s tem se je potrebo soočiti, da jih lahko uporabimo in so koristne. Vse to je naše pa če želimo ali ne. Tudi, če se na zunaj odpovemo je še vedno naše. In, ko se tega zavedamo, zagotovo naredimo vse kar je v naši moči. In zavedamo se, da so tudi naši predniki naredili vse kar so znali in je bilo v njihovi moči, z več ali manj Ljubezni, odvisno od tega koliko so je bili sposobni sprejeti in dati naprej.
Suzana Clara