Velikokrat se zgodi, da v določenih situacijah razmišljamo in razmišljamo, pa ne pridemo do rešitve. Sprašujemo strokovnjake, analiziramo, pa vendar nam odgovor ali rešitev sploh nista všeč. Ne zmoremo narediti koraka naprej in se odločiti. Pa vendarle, katerakoli odločitev je velikokrat boljša kot nobena. Bolj čutimo sebe, bolj poznamo svoje želje, bolj si zaupamo, lažje se odločamo. Torej, če to velja, potem ni odgovor v tekanju od ene osebe do druge in preverjanje stanja, ampak je veliko boljša pot spoznavanje sebe in odkrivanje svojih želja. Ko smo pred odločitvijo je modro izbrati rešitev, ki se sklada z našo bitjo. Le tako bomo na dolgi rok zadovoljni s tem kaj smo izbrali. To je ena plat iskanja rešitev in odločanja. Lahko pa se postavimo v pozicijo in verjamemo, da je vse kar naredimo samo del naše poti in karkoli izberemo sledi učenje, ki je seveda učenje naše duše.
Veliko poti vodi do cilja. Včasih gremo po daljših, spet drugič po krajših poteh. Prav tako, kot se lahko od točke A do točke B pripeljemo po avtocesti ali pa po navadni cesti. V obeh primerih bomo prišli na cilj. Res je, da bomo po navadni cesti porabili več časa, bomo pa vmes spoznali kraje, ki jih po avtocesti ne bi videli. Naše potovanje bo počasnejše, bomo pa videli veliko več podrobnosti in lepot. Ja, lahko se zgodi, da bomo naleteli na zelo vijugasto cesto, lahko bodo na poti ovire, pa vendarle bomo prišli na cilj. Nič hudega ni, če v življenju izbiramo daljše poti. To je naše življenje, to je naša sposobnost in naša pot. Na tej naši življenjski poti srečamo okoliščine, spoznavamo ljudi, ki jih ne bi spoznali, če bi se v preteklosti odločili drugače. Res je, da lahko pogledamo nazaj in vidimo svoje napačne odločitve, pa vendar smo sedaj tukaj v tem trenutku. Ne bomo vedeli, če so te odločitev bile res napačne ali se samo nam tako zdi na trenutke. S svojimi odločitvami se učimo. Zgodi se, da eno in isto lekcijo ali snov učenja ponavljamo velikokrat. Velikokrat gremo po tako imenovani napačni poti, da ugotovimo kaj je prav za nas. Zadovoljstvo in sreča sta stvar našega dojemanja življenja in določenih situacij. Nič ni popolnoma prav ali narobe, vse samo je.
Zato je pomembno kako dojemamo svet okoli sebe. Pomembno je kako dojemamo svoje odločitve in pomembno je kako določamo svoje cilje. Zelo pomembno je poznati svoje talente, svoje sanje in svoje želje. Pomembno je za nas, da lahko naše želje, zahteve in sanje zlijemo z okolico v kateri živimo. Lepo je, ko znamo v sebi najti hvaležnost za vse kar nas obdaja in to kar nas obdaja združiti v naše delo in potovanje po naši poti. Ne obstajajo napačne in prave odločitve, obstajajo samo odločitve. Pomembno je, da za svoje odločitve ali ne odločitve prevzamemo odgovornost. Zavedati se moramo, da če kljubujemo naravnemu poteku dogodkov, da se lahko zgodi, da bomo kaj zamudili. Zavedati se moramo, da ima naš vlak življenja svoj urnik in lahko odpelje s postaje, če se predolgo obiramo in ne stopimo nanj. To je naša odgovornost. Ne pomaga kasneje jokati in iskati krivce, ki so krivi, da je nam priložnost spolzela iz rok. Pa vendarle, če en vlak odpelje bo pripeljal drugi. Nič hudega ni, če celo življenje spremljamo odhode in prihode vlakov, če je to naše delo, če pa smo samo potnik pa je smiselno se vkrcati na vlak, če stojimo na železniški postaji. Torej nič ni absolutno določeno, nič ni čisto prav in čisto narobe. Naše odločitve so odvisne od naše vloge in našega poslanstva.
Prav zato, da modro izbiramo odločitve imamo v sebi glas naše duše. To je tisti občutek, ko vemo, da smo na pravem mestu, to je takrat, ko delamo pa nismo utrujeni, to je takrat ko potujemo in uživamo na naši poti. Res je, da je tudi to odvisno od našega dojemanja, predvsem pa od sposobnosti, da najdemo hvaležnost v našem bivanju tukaj na Zemlji. Hvaležnost je ključ do uspeha. Predvsem hvaležnost v trenutku, ko preživljamo težke trenutke in osvajamo težke lekcije. Lahko nas tolaži dejstvo, da bomo pridobili določena spoznanja, ki bodo povečala našo modrost in naslednjič bomo lahko izbrali bolj modro odločitev, ali pa tudi ne. Nič ni določeno in velikokrat tudi ni metode po kateri bi se stvari dogajale in zgodile. Vse samo je. Je v tem trenutku tukaj in zdaj, pa če nam je to prav ali ne.
Suzana Clara