Velikokrat slišimo besedico izgorelost. Lahko jo tudi zelo hitro občutimo. Kronično smo utrujeni od dela, ki nam prinaša preživetje. Vrtimo se v krogu saj moramo delati, da bi preživeli. Kako lahko delo, ki smo ga nekoč cenili ali si ga želeli začnemo sovražiti in nam jemlje življenjsko energijo? In tako pregorevamo in hiramo v osnovnem početju našega življenja. Zakaj je temu tako? Vprašati se je treba a je res delo tisto, ki nas spravi na kolena, ali smo mi sami nespametni? Po drugi strani pa že zelo dolgo velja stari rek, da delo krepi.
Vsak od nas je poklican, da se po svojih najboljših močeh odzove na energije, ki nas privabljajo, da pokažemo svoje talente in po svojih močeh prispevamo za življenje. Vsako delovno mesto ima svoje zadolžitve in vsako podjetje ima določeno hierarhijo. Ima svoje delavce in svoje šefe. Vse je lepo organizirano tako dolgo, dokler vsak iz srca po svojih najboljših močeh opravlja svoje delo. Sistem se poruši, ko se na določeni poziciji pojavi nekdo, ki ji ni dorasel ali pa nekdo začne opravljati delo nekoga drugega. Za to delo nismo plačani pa ga vseeno opravljamo. Zmanjkuje nam časa in enostavno ne zmoremo več. Vprašati se je potrebno komu se dokazujemo? Lahko še vedno mami in očetu, ki imata na nas velik vpliv. Želimo biti najboljši in verjamemo, da bomo z dvojno dozo dela bolj pridni in nas bodo ljudje imeli raje. In tako počasi dan za dnem tonemo v prevelike obremenitve dokler ne opazimo, da nas je na določeni točki delo nehalo veseliti in nam je postalo breme. Naenkrat opazimo, da smo utrujeni in ne zmoremo več.
Velikokrat k slabemu počutju pripomorejo tudi odnosi na delovnem mestu. Na delovnem mestu smo kot družina v kateri vsak posameznik igra točno določeno vlogo in ima točno določene zadolžitve. Smo ljudje z vsemi tegobami, težavami in tudi lepimi lastnostmi. Hitro lahko srečamo sodelavko ali sodelavca, ki nam začne igrati družinskega člana iz naše družine do katerega gojimo zamere ali imamo kakorkoli drugače nerazčiščen odnos. In začnejo se naše težave v odnosih na delovnem mestu. Prav v podobni situaciji se lahko znajdemo, če srečamo nekoga, ki mu želimo prekomerno pomagati, ker se nam zdi to potrebno. Torej izgorelost in utrujenost pravzaprav v tem primeru nimata nič skupnega z našim delom in zadolžitvami. Lahko smo se v mladosti odločili za povsem napačno pot in izbrali poklic, ki ni bil povezan z našimi sanjami in ni imel nič opraviti z našimi talenti. Kasneje se znajdemo na delovnem mestu na katerem se ne znajdemo in ga ne opravljamo z veseljem.
Naše hiranje in izgorevanje se začne takoj, ko nas naše delo ne veseli. Lahko jo to že na samem začetku, lahko se pa pojavi kasneje. Vseeno je kdaj. Ko začutimo, da delo opravljamo z odporom se je prižgal alarm in mi moramo ukrepati. Pa to ne pomeni, da takoj damo odpoved. Potrebno je ukrepati v naših energijah, potrebno ugotoviti zakaj je temu tako. Razlogi za hiranje lahko ležijo globoko v nas. Pomembno je to, da vedno ležijo vzroki v nas in ne v okolici v kateri se nahajamo. To je za nas dobro, saj lahko neomejeno raziskujemo in spreminjamo. Pomembno je, da se čutimo vedno in povsod. Pomembno je, da poznamo svoje želje vedno in povsod. In pomembno je, da smo vedno in povsod prisotni tukaj in zdaj. Ko vse našteto spravimo v življenje se pritisk zmanjša. Ko v svoje delo vložimo srce, postane delo privlačno. Ko spremenimo odnos do dela in okolice postane delo zabava. In vse to je odvisno od nas.
Vsako naše početje je izmenjava energij med nami in okolico. Pravzaprav vedno trgujemo. Ponujamo svoje delo in za to delo dobimo plačilo. Ni prav, če za svoje delo dobimo premajhno plačilo, ker na ta način izgubljamo energijo. Še slabše je, če se vsak trenutek jezimo in pritožujemo, ker ob tem, da smo premalo plačani izgubljamo še več dragocene energije z jezo in pritoževanjem. Ponovno je najboljša pot spreminjanje sebe. Lahko pridobimo dodatna znanja in aktiviramo svoje talente in najdemo delo, za katero bomo dobili plačilo dostojno naši vloženi energiji. Pa ne izgorevamo zaradi premajhnih plač v osnovi. Izgorevamo zato, ker nase prevzemamo delo nadrejenih, ki se nas ne tiče ali pa pretirano želimo nekomu pomagati in opravljamo delo nekoga drugega. Želimo se dokazati, ker mislimo, da nas bodo zato ljudje imeli raje. Pa se zgodi nasprotno. Če ne vlagamo ljubezni in zadovoljstva tega tudi ne dobimo.
Delo, ki ga opravljamo mora biti tudi naša sprostitev in zabava. To oboje postane takrat, ko v delo vložimo svoje talente in delamo s srcem. Vse to nima nič opraviti z okolico, niti z naravo dela. Na vsakem delovnem mestu smo lahko srčni in koristimo svoje talente. Ko ugotovimo, da nekaj opravljamo z odporom je nujno potrebno ugotoviti zakaj je temu tako. In spremeniti svoj odnos. Zelo malo je potrebno, da nehamo izgorevati. Potrebno je samo prisluhniti srcu in vklopiti Ljubezen. Ko smo Ljubezen imamo neomejen vir energije, ki prihaja iz Univerzuma. Sami smo krivi, če z jezo in negodovanjem to energijo blokiramo. Ne bomo pregoreli, če bomo Ljubezen. Ne bomo v konfliktih, ki nam kradejo dragoceno energijo, če bomo Ljubezen. Ne bomo utrujeni, če bomo Ljubezen. Odločitev je naša. Ko ugotovimo, da nismo srečni je pravzaprav potrebno ugotoviti kje nismo Ljubezen. Niso potrebna dodatna znanja, da smo Ljubezen, to nam je bilo dano že na začetku. Samo spomniti se je treba. In ja, ne gre takoj. Z delom na sebi in s tem, da nam bo mar kakšno je naše počutje, bomo s časom ugotovili kako smo lahko Ljubezen. Vse skupaj se sliši zares osladno in preveč preprosto. Ampak takšno je naše življenje. Preprosto in sladko. Če se nam to ne zdi, je potrebno biti Ljubezen.
Suzana Clara