Današnji svet nas potegne vase še preden se zavedamo. Vabi nas z bleščečimi reklamami za stvari, ki jih sploh ne potrebujemo, ponuja nam počitnice na drugem koncu sveta, bleščeče avtomobile in še marsikaj bi se našlo. Če blišč ne pritegne dovolj ljudi, pa je na voljo strah. Prodaja strahu gre zelo dobro v promet. Je tudi zelo dobičkonosna dejavnost na vseh področjih, ki se jih lahko spomnimo. Najprej prestrašiti, potem pa reševati. Pa ni potrebe, da klonemo pod pritiski.
Če se zamislimo in dobro premislimo, za naše preživetje potrebujemo zelo malo stvari. Vsi ti dodatki pa so mašila, da zapolnijo našo notranjo praznino ali pa hranijo naš ego. Notranja praznina in ego sta dve stvari, ki nas lahko peljeta v našo notranjo nesrečo. Z vsem kar lahko kupimo sicer lahko tudi uživamo, a kaj ko nam ta svet ne pusti veliko časa, na trgu so že nova mašila, ki jih moramo preizkusiti in tako hitimo naprej. Svet se ne bo spremenil. Mi moramo najti ravnovesje. Vse kar tako zlahka obsojamo, hranimo sami.
Ko se nam v življenju pojavi situacija, ki ji nismo kos, bodisi bolezen, izguba službe, ločitev, težki odnosi, takrat se znajdemo na točki preloma. Naše energije so stopile v fazo spoznavanja samega sebe in zelo modro je, če se tega zavedamo. Življenje nam ponuja spoznanja, ki so neprecenljive vrednosti. Pa največkrat tega ne vidimo tako. Ta situacija je tukaj zaradi nas. Ne zato, da se obrnemo navzven, ampak zato, da se obrnemo navznoter. Da začutimo naše energije in jih spoznamo. V hujšo situacijo smo padli, večje spoznanje bo sledilo, ko zadeve rešimo. Res pa je, da je pot včasih precej težka in naporna. Da lahko pridemo do spoznanj, ki nam jih nosijo življenjske preizkušnje je modro biti ponižen, do situacij in energij. Z jezo in razkazovanjem moči največkrat ne rešimo bistva. Naš ego je zelo dovzeten za ponos in ta je velikokrat vzrok za naše bolečine.
Vse življenjske preizkušnje nam prinašajo modrost pa če jo dojamemo ali ne, če jo opazimo ali ne. Modrost ni obrniti hrbet ljudem, ki so nas prizadeli, modrost ni zapreti vrat in oditi, modrost ni zamenjati službe, ker imamo nemogoče sodelavce. Modrost je prisluhniti temu kaj pravijo ljudje, ki nas ne marajo in se vprašati koliko resnice pa skrivajo te besede. Modrost je dati še eno priložnost, vendar biti prisoten in ne dovoliti, da bodo stvari šle svojo pot. Modrost je v nemogočih sodelavcih ugotoviti na katere gumbe naših ran pritiskajo in te rane zaceliti. Ja, vse to je modrost in še veliko drugih stvari.
Veliko modrosti smo si prinesli že na ta svet in to modrost z vsakim dnem povečujemo. Bolj smo povezni sami s seboj, bolj se imamo radi, več modrosti pokažemo in tudi pridobimo. Zato bodimo radovedni kaj nam v vsaki sekundi prinaša naše življenje. Poglejmo v skrite predale, odprimo vrata, ki jih še nismo odprli, dajmo priložnost tistim, ki jim še nismo dali, bodimo odprti za vso učenje, ki nam je na voljo. Karkoli se nam sedaj dogaja, hudega ali lepega, je lekcija, ki jo bomo predelali. In po tej lekciji bodo ostala spoznanja, ki so neprecenljiva. Ne učimo se samo iz hudih in težkih stvari, učimo se tudi, ko uživamo.
Bodimo veseli, da smo del tega sveta. Živimo naše življenje takšno kot je in pri tem uporabimo vse svoje talente in zmožnosti. Dajmo v vsakem trenutku vse od sebe. Naredimo si sanjsko partnerstvo, sanjsko službo in sanjske odnose. Uporabimo svojo modrost na vsakem koraku.
Suzana Clara