Večkrat v življenju se nam zgodi, da želimo videti prihodnost, da želimo predvideti kaj vse bomo še doživeli, kako se bodo naša razmerja odvila, kako bo v službi? In bolj želimo vedeti prihodnost, manj nas zanima sedanjost. Kar pa ni najbolj modra odločitev. Mi sami smo kreatorji svoje prihodnosti. Mi smo tisti, ki svojo sedanjost oblikujemo v to, kar se nam bo dogajalo kasneje. Zato je potrebno, da nas življenje v tem trenutku privlači, potrebno je, da živimo Življenje po najboljših možnostih, ki so nam dane. Pa pod to kar nam je dano ne mislim denarja, ki nam bi naj padel z neba, ne mislim službe, ki se kar tako zgodi, niti pravega partnerja, ki ga srečamo v določenem trenutku, to kar nam je dano in vsem enako, je ta trenutek. In razlikujemo se po tem, koliko nas ta trenutek zanima zares. Iz tega trenutka bomo zgradili prihodnost. Če nas zanima samo prihodnost in kaj se nam bo zgodilo, potem izgubljamo dragocene priložnosti, ki se dogajajo tukaj in zdaj. Potrebno je pogledati kje smo sedaj, potrebno je pogledati kakšne možnosti imamo.
Do tega trenutka smo v našem življenju prehodili določeno pot. Tukaj smo in živimo. Živimo kljub lepemu ali hudemu otroštvu, tukaj smo kljub dobri ali slabi finančni situaciji, tukaj smo če smo zadovoljni s svojo službo ali ne, tukaj smo, če imamo super ali manj super partnerja. Vse kar je pomembno je to, da smo tu, da dihamo in, da se nam odpirajo vse možnosti tega sveta. In to je resnica, ki je dokazljiva in jo vsi vidimo. Tukaj smo. Super je, če smo znali v preteklosti izkoristiti svoje talente, izbrati pravo šolo, izbrati pravo službo, izbrati pravega partnerja. Če pa nam nič od tega ni všeč in smo vse to in še kaj zgrešili, pa je resnica ta, da smo tukaj. Živimo in imamo vse možnosti, da iz tega trenutka naredimo največ kar zmoremo in znamo. Zato, ker smo navkljub vsem našim zablodam in napačnim odločitvam v preteklosti vredni Življenja. In to imamo, zato imamo vse.
Ko se znajdemo v situaciji, ki je težka ali trpimo, velikokrat želimo to situacijo prekriti pred drugimi, velikokrat tudi pred seboj. In začnemo govoriti stvari katerim niti sami ne verjamemo. To počnemo zato, ker se ne znamo sprijazniti s tem, da nismo uspeli, s tem da ne znamo naprej, s tem kako daleč smo zabredli. Pa vendar, ta svet je sestavljen tako, da so situacije rešljive. Mi smo tisti, ki smo zaprli srce in se nam zdi, da nismo dovolj dobri za to življenje. Ne zaupamo drugim, ker ne zaupamo sebi. Vedno se nam na poti pojavi rešilna bilka v različnih oblikah. Samo potrebno jo je videti. Univerzalna rešitvi za vse situacije obstajata. Imenujeta se iskrenost in resnica. Ko zabredemo tako daleč, da ne vidimo več izhoda in to spregledamo, je trenutek, da odvržemo vse maske, ki smo jih nosili in pokažemo svoj pravi obraz. Ni lahko in včasih lahko traja več let, da pridemo do točke, ko vidimo, da je potrebno vse velike in male laži spremeniti v iskrenost in resnico. Iskrenost in resnica sta služabnici Svetlobe. In, če priznamo resnico, če želimo biti iskreni ne bomo škodili okolici in tudi ne bomo nikomur delali slabo.
Lahko se nam zdi, da smo svoje življenje zgradili v pravljico za druge. Nemalokrat ta pravljica ne temelji na naši iskrenosti in resnici. V na videz dobremu partnerstvu varamo, v službi se kažemo kot srečni pred šefom, takoj, ko obrne hrbet pa začnemo opravljati, našim bližnjim kažemo obraz, ki nima nič skupnega s tem kaj zares čutimo v sebi. Vse to so neiskrenosti, ki jih dnevno hranimo in mislimo, da drugi ničesar ne vedo. Pa vendar nevidni svet deluje drugače. Energije delujejo po svojem principu in v tej neresnični zgodbi našega življenja smo mi tista oseba, ki je najbolj nesrečna in jo najbolj boli. Vsi ti ljudje imajo svoje življenje in svoje poti, mi na naši poti pa z vsemi temi lažmi živimo in počasi hiramo. In sami smo krivi. Ni kriv partner ali šef ali okolica. Sami smo se odločili, da ne bomo povedali resnice.
In, ko ugotovimo, da naše življenje ni kvalitetno in lepo, je velikokrat prva misel, da bi vsem naokoli povedali kaj vse narobe počnejo in se s tem osvobodili. Pa temu spet ni tako. Ko napadamo druge, naše laži še vedno ostanejo naše, pa čeprav smo za vsako to našo neresnico našli svojega krivca. In tako lahko naša borba traja celo življenje in ne pridemo do konca. V resnici smo nesrečni zato, ker nas je strah pokazati svoj pravi obraz. Zato kažemo na druge, kaj vse so narobe naredili, zato ker nas je strah pokazati svoje rane in to, da mi pa nismo popolni. V resnici smo popolni, ampak samo v resnici.
Ta trenutek nam lahko prinese lepo življenje. Tisto za katero imamo talente in takšno, ki bo vredno Življenja. V resnici smo vredni Življenja. Ne smemo se zadovoljiti z manj. Vse lahko dobimo. Vse pravzaprav že imamo Imamo ta trenutek, ki je naše življenje, zato ga na zapravimo za to, da živimo življenje nekoga drugega. Ta trenutek je naš in samo naš. Če bomo živeli vse svoje talente, bomo naredili največ, kar lahko in vsi okoli nas bodo uživali. Zato prisluhnimo srcu in povejmo kako se v resnici počutimo, kaj si zares želimo, kako zares vidimo ta svet. In bodimo prizanesljivi do sebe. Okolica naše resnice mogoče ne bo opazila takoj. Pa to ni pomembno, ker resnico živimo zase. Naš občutek se bo premenil v mir, srečo in zadovoljstvo. Radi se bomo imeli.
Suzana Clara