Živimo v zelo spremenljivih časih. Energije podprejo pravzaprav vse naše ideje in naše zamisli. Odvisno je od nas kako dobro živimo. Če smo svoje življenje preveč zapletli, potem to v sedanjih energijah že zelo dobro občutimo. Talenti, ki smo jih dobili za življenje so ob tem zelo pomembni. Potrebno jih je uporabiti in potrebno je živeti z njimi in od njih. Vsak človek je pomemben za stvarstvo. Vsak od nas je majhen delček, ki prispeva k stanju energije na Zemlji. In naša odgovornost je, da se tega zavedamo in, da damo vse od sebe, da je ta naš prispevek čim lepši.
Včasih se nam lahko na trenutke zazdi, da je celoten svet zapadel v kaos. Lahko se nam zdi, da vladajo energije, ki uničujejo človeštvo. Pa temu ni tako. Če živimo v skladu s svojim poslanstvom, potem so sedaj zelo dobri časi za življenje. Težko je priti do tega, da sploh prepoznamo, kaj je naše poslanstvo, katero je tisto področje na katerem bomo družbi doprinesli največ, po drugi strani pa bomo uživali v vsaki sekundi. Prav zato, da življenju dovolimo, da nas postavi na pravo mesto, je potrebno prisluhniti srcu. Potrebno je začutiti svoje delo, potrebno je začutiti vse tiste energije s katerimi pridemo pri svojem delu v stik. Zelo težko je naše življenje, če za preživetje počnemo stvari, ki se nam upirajo, ki niso v skladu z našimi sposobnostmi in talenti. Lahko je na zunaj videti, da je naše življenje bleščeče, vendar navznoter ne občutimo pravega zadovoljstva. Naše življenje je tako naravnano, da v kotičku svoje duše vemo, ali smo na pravem mestu ali ne.
In naša odgovornost je, da svojemu srcu in svoji duši privoščimo mir. Ko gremo skozi življenje in se pojavljajo določene težave ali ovire, ki jih moramo preseči, nam na pomoč priskočijo naše sposobnosti ali talenti. Ko smo pred določenim izzivom, je najboljši čas, da se zazremo vase in se vprašamo kaj si želimo. Potrebno se je vprašati ob čem nam zapoje srce, katero delo nam prinaša zadovoljstvo. Odgovorni smo zase in modro je, da se tem željam čim bolj približamo. Ko smo odrasli je nesmiselno za to kriviti starše ali pa okolje, ali pa čas. Mi smo tisti, ki imamo možnost, da izberemo tisto pot, ki nam bo služila in kateri bomo mi služili z vsemi svojimi energijami in talenti. Vsi jih imamo, talente ali sposobnosti. Pa čeprav smo v preteklosti živeli v okolju kjer nas niso videli, niso prepoznali naših talentov, sedaj je čas, da jih pokažemo svetu. Pa tega velikokrat ne naredimo. Strah nas je. Strah, da nas okolica ne bo sprejela, strah da ne bomo zmogli, strah, da se bo naše življenje spremenilo. Ko v svoje življenje vključimo svoje talente se nam življenje zares spremeni. Postanemo srečni.
Zaslužimo si. Zaslužimo si preživetje s svojimi talenti. In, ko jih ne slišimo, prav ti talenti vsak trenutek trkajo na naše srce, na našo dušo in želijo biti izraženi. Ko se znajdemo v situaciji, ko smo nesrečni in sploh ne vemo kaj so naši talenti, takrat nam preostane samo to, da se ustavimo in pogledamo okoli sebe. Da se zazremo v okolje in se vprašamo kaj pravzaprav tukaj počnemo. Največkrat ni okolje tisto, ki je napačno, ampak je napačen samo naš pristop. In tukaj v tem okolju je potrebno pogledati in prešteti blagoslove, ki jih že imamo. Veliko jih imamo, samo videti jih je treba. Ni potrebno čakati, da bomo imeli sredstva in bomo lahko odšli na drug kraj in prostor, ni potrebno potovati kilometre daleč, da se odpremo talentom. Tukaj in zdaj je potrebno videti blagoslove našega življenja. Vsi jih imamo. Zato v tej sekundi poiščimo nekaj za kar smo v tem trenutku lahko hvaležni. Začnimo z malimi stvarmi, z vsakdanjimi stvarmi, ki sestavljajo naše sedanje življenje. Začutimo ponos ob delu, ki ga opravljamo, začutimo veselje ob vseh dušah, ki jih pri svojem delu srečamo. Vsaka nam prinese sporočilo. Ne prezrimo pogledov ljudi, ki so del našega življenja. Z iskrenim pogledom in nasmehom jim dovolimo, da vidijo našo dušo, da vidijo naše energije. Nič hudega, če smo v tem trenutku žalostni ali v bolečini. Vseeno je. Pomembno je samo to, da zares iskreno pokažemo kdo in kaj smo. In počasi se bo začel topiti led, začeli se bodo rušiti zidovi in mi bomo svetu pokazali, kdo smo v resnici. In počasi bomo začeli odkrivati kaj vse znamo, ob vsem vse, nam zapoje naše srce in ugotovili bomo kaj je naša poslanstvo. Če ga v tem trenutku ne vidimo, ne pomeni, da ga nimamo. Samo preveč smo se obložili z raznimi nepotrebnimi stvarmi, ki nam zakrivajo pogled, ki nam otežujejo pot. Počasi jih bomo odložili in lažje zadihali.
Dovolimo si začutiti kaj želimo početi. Postavimo si cilj in naj bodo naše odločitve v skladu s tem ciljem. Na svoji poti do cilja, pa dajmo priložnost dušam, ki so okoli nas, da nam predajo svoje modrosti. Te modrosti bomo lahko prejeli preko iskrenih pogledov in iskrenih pogovorov. Dovolimo življenju, da za nas izbere pot, prisluhnimo mu. In počasi bomo spoznali resnično globoko vrednost našega življenja. Vredni bomo. Zakaj? Zato, ker si to zaslužimo.
Suzana Clara