Sedanji svet je naravnan tako, da smo v vsakem trenutku tarča ciljanih reklam, ciljanih sporočil, ciljanih akcij. Okoli nas je prostor zapolnjen s cilji korporacij, politikov, ljudi, ki imajo sami velike cilje. Če sami nimamo svojih ciljev smo zelo lahek plen, za razne plenilce, ki pustošijo okoli nas. Zelo lahko in preprosto je začeti služiti nekomu, ki ima svoj cilj, pa se tega sploh ne zavedamo. Ja, te strategije so dobro premišljene in dobro načrtovane. Nič hudega. Lahko jih uporabimo sebi v prid. Je pa potrebno vedeti kaj pa mi želimo. Kateri cilj pa je nam pomemben?
Lahko si izberemo veliko različnih ciljev, lahko jih razvrstimo po področjih, po časovnih okvirjih. Lahko so nam primarni, zelo pomembni ali pa manj pomembni. Pomembno v vsej tej navidezni zmešnjavi je, da sledimo cilju, ki smo si ga zastavili. Za nas je zelo pomembna tudi pot do cilja, saj na tej poti lahko uživamo ali pa se izčrpamo. Izčrpavanje pa ni dobro ne za nas, ne za našo okolico. Pa ponovno pridemo do tega, da je najbolje prisluhniti sebi. Ko prisluhnemo svojim željam, aktiviramo svoje talente in svoje zmožnosti. Ko si nekaj zares želimo imamo interes, da bomo to tudi dosegli. Mar nam je.
Vsak dosežen cilj je plod dela, včasih zelo trdega. Vsak cilj je plod pričakovanj in določenih odločitev. Tako smo ustvarjeni, da nam veliko pomenijo stvari za katere smo se morali boriti in za katere smo morali garati. Včasih je bil cilj preživetje. Bila je revščina in hrane je bilo malo. Sedaj imamo vsega v izobilju in si postavljamo višje cilje. Nič ni narobe, smo se prilagodili. Pa vendar, smo vedno bolj nesrečni in vedno bolj nezadovoljni. Vsaj včasih se zdi tako. Če smo v strahu za preživetje, potem je cilj jasen, če pa se tega ne bojimo, pa je velikokrat nevarnost, da ne najdemo cilja, ne najdemo stvari po kateri bi hrepeneli. Postali smo razvajeni. Zato je nujno prisluhniti sebi in se vprašati kaj želimo.
Res je, da velikokrat okolica kriči in nam ponuja veliko dokazov, da ne obstaja sreča, da ne obstaja partnerstvo, da se ne splača biti starš, da tako ali tako nimamo nobenega vpliva. Ja, marsikdo nas želi prepričati, da nimamo nobenega vpliva. Pa imamo. V svojem življenju imamo največji vpliv. Čeprav imamo na voljo veliko različnih ciljev, ki niso želja naše duše, lahko v tej navidezni zmešnjavi najdemo svojo srečo in uživamo. Potrebno je najti tisto v nas, kar je pomembno, pa čeprav se razlikuje od tega kar pričakuje družba. Potrebno se je odločati in odločiti. Če želimo mirno živeti in biti zadovoljni s tem kar smo naredili, je nujno, da prisluhnemo naši notranjosti. Vseeno kaj pričakuje družba, vseeno kaj pričakujejo starši ali partnerji, če ne bomo izpolnili svojih ciljev ali želja, bomo s časom postali zagrenjeni in nesrečni.
Včasih v svojem življenju potrebujemo akcijo, včasih potrebujemo mir. Pomembno pa je to, da znamo prepoznati kaj je to kar nam manjka, v katero smer je potrebna naša odločitev. In to ni odvisno od naše okolice. To je odvisno od našega notranjega hrepenenja. Če se nam zdi, da smo ostali brez hrepenenj, je potrebno samo odstraniti tiste stvari, ki nam to hrepenenje uničujejo ali pa ga dušijo. To je težko prepoznati, predvsem z umom, to lahko vidimo samo s srcem. Zato ker srcu je mar kako se počutimo, um želi biti pameten in najboljši in nam velikokrat povzroča težave. Najbolj uspešni pa smo takrat, ko uspemo um in srce uravnotežiti. Takrat občutimo polnost našega življenja. Zelo pomembno je vse, kar smo se v življenju naučili. Naš um je pomemben. Smo pa v težavah, ko ne prisluhnemo svojemu srcu in delujemo po vzorcih, ki jih v sebi nosi naš um.
Ta trenutek je pravi, da pogledamo vsaj en svoj cilj. Ko ne vemo kam nas naše življenje vodi in ne prepoznamo ciljev, je najbolje se vprašati, kje se vidimo čez pet let? Tukaj na tem mestu ali naše srce hrepeni po nečem novem? A srce hrepeni po povsem drugačnem življenju, kot ga živimo sedaj? Nič ni narobe, če se nam zdi, da smo dobršen del poti zavozili. Nič ni narobe, če smo na povsem napačnem kraju z napačno osnovo. Vse poti vodijo do cilja in osnovo lahko spremenimo. Potrebno je samo vedeti kam želimo priti. In v skladu s tem ciljem sprejemati majhne odločitve, ki jih srečamo na naši poti. Življenje je v osnovi preprosto, mi smo tisti, ki ga zapletemo. In tako kot ga zapletemo, ga lahko tudi razpletemo in pridemo do preproste osnove. Vse je mogoče. Mogoče je, da v tem trenutku prepoznamo. Potrebno je za začetek odpreti oči in pogledati okoli sebe. Ko vidimo, pa je potrebno počasi in pogumno odpreti še srce in začutiti kaj čutimo. Počasi. Ne prehitevajmo. Vzemimo si čas. Sprejmimo to kar občutimo. Zdaj. Vredno je. To je naše življenje in nam je najbolj pomembno, da najdemo to, kar je že naše. Prepoznali bomo. Zmoremo.
Suzana Clara