Večkrat v življenju se lahko znajdemo v situaciji, ko se nam zdi, da smo odvisni od milosti in nemilosti drugih. To so lahko življenjske situacije, kot je recimo najem posojila, lahko je iskanje službe, lahko je podrejenost nadrejenim, staršem ali komurkoli v naši okolici. Pa je res nujno, da se počutimo podrejeni? Vedno imamo nekaj kar lahko ponudimo in seveda vsi tisti, ki so nam nadrejeni ali pa se mi počutimo podrejeni, potrebujejo naš denar ali spretnosti. Čisto normalno nam je, da ko kupujemo preproste stvari, kot so kruh ali podobno, da se postavimo in želimo imeti za svoj denar dobro kvaliteto. Po drugi strani pa pozabimo, da ko v banki najemamo kredit, da prav tako kupujemo, v tem primeru kupujemo denar, ki ga bomo drago plačali. Kakšna je razlika med kupovanjem kruha in kupovanjem denarja? Pravzaprav nobene. Razlika je samo v našem občutku. Razlika je samo v našem dojemanju. A je res hudo biti podrejen? Ni potrebe, da se ob tem počutimo slabo. Imamo kaj ponuditi.
Pravzaprav prodaja poteka na vseh nivojih našega življenja in skoraj vsak trenutek. Tudi, ko počivamo za to namenimo svoj čas in v zameno dobimo spočito energijo. Če ničesar ne damo, tudi nič ne dobimo. Če se nam zdi, da nam morajo ljudje ali država pomagati, se moramo zavedati, da moramo dati nekaj v zameno. In če nismo pripravljeni dati nič, potem si ti “dobrotniki” sami vzamejo. Dobro je, da se tega zavedamo. Če se ne zavedamo, jim lahko namreč “podarimo” celo življenje.
Prav vsi imamo nekaj za ponuditi, da lahko pridobimo energije za preživetje. Tega se vse premalo zavedamo. Včasih nas je celo sram povedati kaj znamo, namesto, da bi svoje talente in znanje sprejeli in ga pokazali ljudem okoli nas. Pa čeprav nam je življenje do tega trenutka dopovedovalo, da smo zguba, da se nam zdi, da smo nesposobni, se lahko tukaj in sedaj začnemo zavedati svoje vrednosti. Če tudi znamo samo osnovne reči, smo prav takšni potrebni, da krojimo ta svet. Potrebno je stopiti izza navidezne zavese, za katero smo se skrili in se skrivamo. Potrebno je pokazati svoje roke, srce in glavo. Potrebno je začeti živeti Življenje, ki je vredno Življenja.
Prvi korak k boljšemu življenju je, da sprejmemo vso blagostanje, ki je trenutno okoli nas. Potrebno je pogledati za kaj vse smo lahko hvaležni, potrebno je videti kaj vse imamo. Potrebno je začutiti hvaležnost, da smo se zjutraj zbudili in lahko gremo v življenje. Dobili smo priložnost, da iz današnjega dneva naredimo prav poseben dan, dan v katerem bomo sprejeli vse blagoslove in vso blagostanje, ki nam je na voljo. Nobenega pomena nima, če nam okolica govori resnico, mi pa nobenemu ne verjamemo. Nobenega pomena nima, če imamo službo, pa v tem ne vidimo nobenega veselja. Nobenega pomena nima, če imamo okoli sebe blagostanje, pa ga nismo sposobni sprejeti. Vprašati se je treba, zakaj vsega tega ne vidimo in nismo sposobni sprejeti? Vse to so namreč darovi, ki so nam bili dani. Velikokrat vlagamo energijo v pritoževanje čez življenje, ne vidimo pa kaj vse nam Življenje ponuja.
V začetku je potrebno ozavestiti, da pritoževanje ne prinese nobenih koristi. Da je kritiziranje sedanje situacije, kot cigareta, ki jo pokadimo. Denar spustimo v dim, ki ga odnese veter, v nas pa ostanejo odpadki, ki slabo vplivajo na naše zdravje. Vsaka naša beseda je energija. In za vsako besedo potrebujemo svojo lastno energijo, da jo izgovorimo. In naša odločitev je kaj bomo z našimi besedami kreirali okoli sebe. Naša odločitev je, ali bomo besede metali v zrak in z njimi ustvarjali negativno vzdušje, ali pa bomo naše besede uporabili za kreiranje našega boljšega življenja. In modro je, da si že na začetku priznamo, da je veliko bolje vso energijo porabiti za svoje dobrine in za kreiranje svojega lepšega Življenja, kot pa za dopovedovanje ljudem, da delajo narobe. Vsak ima svojo pot in vsak se uči na svojih napakah.
In Življenje je trgovanje na vseh nivojih. In naša odločitev je kaj bomo v tem trenutku ponudili življenju. Več bomo ponudili, več bomo dobili. Bolj svetle energije bomo ponudili, več svetlobe bomo dobili. In delo, ki ga opravljamo nam nudi preživetje in naša odločitev je, če pri tem delu trpimo. Lahko se zgodi, da smo sprejeli delo za katero nimamo prav nobenih talentov, ampak ko to ugotovimo, je dostojno našemu Življenju, da poiščemo nekaj kar znamo. Ni modro iskati sanjske službe, modro je to službo narediti sanjsko. In to zmoremo. Vsi. Nobene izjeme med nami ni. In če smo v tem trenutku na delovnem mestu, ki ga sovražimo, se moramo zamisliti in spremeniti naš odnos. Takoj. Sedaj. V tem trenutku. Če pa dela nimamo, pa je potrebno pokazati naše talente, se odločiti, da nismo uboga reva. Ker zares nismo reva. Preživeli smo do sedaj in v nas gori lučka svetlobe, lahko dihamo. In dokler lahko dihamo je vse mogoče, vse sanje si lahko uresničimo, vso blagostanje, ki si ga želimo lahko pridobimo. Zavedati se moramo, da je življenje trgovanje. Kar daš, to dobiš. In to velja tudi v trenutkih, ko se nam zdi, da ta svet ni pravičen. Vredni smo, da se nam uresničijo sanje. Vredni smo, da sprejmemo blagostanje. Vredni smo lepega življenja, tukaj in zdaj. V tem trenutku.
Suzana Clara