Veliko se govori o tem, da je potrebno slediti srcu, ker le to prinaša trajno srečo. Sledenje srcu nas poveže z ljudmi in stvarmi, ki nam dajejo resnično zadovoljstvo. Zagotovo smo to že začutili. Pa vendar nas velikokrat zanese na čisto druge poti. Velikokrat vemo kaj hoče naše srce, še večkrat vemo kaj noče, pa vseeno to živimo. Okoliščine v katerih smo se znašli ne podpirajo življenja po srcu. Lahko smo v situaciji, ko bi morali narediti korak, pa ga ne zmoremo. Lahko se zgodi, da vemo, da je to kar počnemo in živimo zelo v nasprotju z voljo našega srca.
Volja našega srca se ne spreminja po vetru, tako kot naše razmišljanje. In prav ta naš um nam povzroča težave. Lahko nam povzročajo težave tudi vzorci, ki jih nosimo v svojih energijah in se lahko izdajajo, da so naše srce in kasneje ugotovimo, da to pa ni bilo to. In potrebno je začeti znova. Novi začetki nas lahko osvobajajo ali pa utrujajo našo dušo. Odvisno od tega koliko znamo prisluhniti sami sebi in našemu srcu. Nov začetek je vedno priložnost, da se osvobodimo stare krame in gremo naprej osvobojeni. Ni vedno lahko. Je pa velikokrat potrebno. Zelo modro je obrniti nov list takrat, ko smo določeno zgodbo zaključili in neumno zaključevati zgodbe, ki se še niso odvile do konca. Najlažje je v odnosih zaloputniti vrata in oditi, nato pa krvaveti za zaprtimi vrati in prisluhniti svojemu ponosu, ki nas velikokrat pelje v še večje trpljenje. Zgodbe, ki so prišle do konca se zaključijo brez velikega pompa. Ko zaključimo določeno poglavje v svojem življenju in osvojimo lekcijo, ki nam je bila namenjena, lahko odidemo brez večjih problemov. Odidemo brez jeze in žalosti. Iz takih zgodb odidemo s spoznanjem, ki postane del nas. To spoznanje postane del naše modrosti. Ni potrebe, da bo nova zgodba podobna stari.
Velikokrat se nam zgodi, da potrebujemo malce več vaje, več treninga za isto spoznanje. Zato se naše zgodbe lahko ponavljajo, samo igralci se zamenjajo. Lahko gremo v povsem novo zgodbo z istimi igralci, pa se čez nekaj časa pojavijo isti problemi, samo v spremenjeni obliki, Ja, vse to je možno. Pa ne zato, ker smo rojeni pod nesrečno zvezdo, ali pa zato, ker nas nihče nima rad. Vse to se dogaja zato, ker nam življenje želi pokazati in predati določeno spoznanje. Spoznanje, ki bo oplemenitilo našo modrost. Ne moremo zagotovo vedeti ali nam življenje pošilja ljudi na našo pot zato, da jih sprejmemo ali pa nam želi pokazati vezi, ki nas obremenjujejo. In nam s tem daje priložnost, da spoznamo samega sebe. Situacije, ki se nam dogajajo so tukaj zaradi nas in prej se tega zavemo, prej prenehamo razmetavati našo energijo naokoli.
Karkoli se nam v tem trenutku dogaja je tukaj zaradi nas. Tukaj je zato, da bi svojemu srcu dali priložnost, da prevzame kontrolo. Vse bolečine, ki so v tem trenutku del nas, so povezane s tem, da je potrebno pogledati vase in si dati priložnost. Največkrat se to dogaja v odnosih. Tukaj so zato, da osvojimo določeno spoznanje. Ko k problemu pristopimo na ta način, ko se tega začnemo zavedati, odpade veliko nepotrebne energije, ki nas lahko precej duši. Takoj odpade energija obsojanja, da so drugi krivi. Niso. Drugi so tukaj zato, da se bo naša zgodba odvila do konca. Ko se tega zavemo, se v nas začne prebujati hvaležnost. Še veliko bolj strupena energija od obsojanja drugih je obsojanje, da smo mi krivi za vse. Tudi ta energija nam ne da živeti. Vsi smo samo učenci, ki jih življenje pošilja v svet. Srečujemo se zato, da drug drugemu pomagamo do spoznanj. Velikokrat se to lahko dogaja tudi na zelo boleč način. Odvisno od tega kakšno lekcijo potrebujemo in koliko smo trdi v razmišljanju. Zato je modro pogledati na probleme, ki nas obdajajo še z druge strani. Modro je dopustiti ljudem okoli nas, da nam odprejo svoje srce. Modro je prisluhniti okolici. Modro je iskreno povedati kaj nas boli in zakaj. Modro se je zavedati, da naše okolje doživlja svojo zgodbo na svoj način.
V vsem tem navideznem kaosu se vseeno lahko imamo lepo. Z zavedanjem, da smo v tem trenutku učenec na poti učenja. Z zavedanjem, da smo učitelj drugim v naši okolici. Potrebno je svojo vlogo odigrati do konca. Kdaj je konec naše vloge nam pove naše srce. Ko začutimo tisti občutek, da je v tem trenutku res vse prav in na pravem mestu, takrat nam govori naše srce. Takrat smo povezani z njim. Čeprav je na videz vse narobe je vse prav. Takrat s srcem začutimo naše spoznanje. Takrat vidimo izhod iz situacije in luč na koncu tunela. Zato je vredno. Vredno je biti učenec in vredno je biti učitelj. Tukaj in zdaj. Povezani s srcem. Šele takrat zares vidimo.
Suzana Clara