Na življenjski poti si nabiramo izkušnje. V našem spominu ostanejo naše pretekle odločitve in spomini. Največ štejejo naša spoznanja, saj smo nekatera od njih zelo težko pridobili. Spoznanja služijo temu, da krepimo našo modrost, ki jo uporabljamo pri naših nadaljnjih odločitvah. Z modrostjo namreč lahko sprejmemo modre odločitve. In pri tej modrosti se nam včasih zalomi. Težko razločimo med to našo modrostjo, med strahom, previdnostjo in sodbami. Vse to namreč se nam lahko predstavi kot modrost. Zato lahko kljub učenju v preteklosti, v prihodnosti naredimo podobno napako. No, vsaj naučimo se, da to kar smo izbrali ni bila modrost, ampak povsem nekaj drugega. Te naše življenjske izkušnje nas lahko privedejo do tega, da imamo občutek, da že vnaprej vemo kako se bo neka situacija izšla. In v takšnih predvidevanjih se lahko motimo. Naše življenjske izkušnje nas lahko vodijo v to, da začnemo razmišljati kaj je prav in kaj ne. Niti ne zavedamo se kdaj začnemo soditi sebi in drugim. In s sodbami okoli sebe ustvarjamo energijo, ki nam omejuje naše življenje.
Do sodb nimamo pravice. Ko sodimo sebi, v svoji notranjosti hranimo strupene vzorce, ki imajo svoje korenine v naši krivdi in strahu. Ko sodimo drugim prav tako ustvarjamo energijo krivde, manjvrednosti, strahu in še kaj bi lahko našli. Ne vemo kako je hoditi v čevljih drugega. Ne vemo kako se oseba, ki smo jo pravkar obsodili počuti in zakaj deluje tako kot mi vidimo. Lahko je naš pogled zaslepljen z našimi lastnimi ranami in ne vidimo dobro vsega kar nas obdaja. Lahko ima ta oseba prav posebno poslanstvo, ki ga ne vidimo. Veliko možnosti obstaja, da se motimo in okoli sebe širimo temo in težko energijo, ki ne koristi ljudem, ki smo jih obsodili, še manj pa nam. Tema iz nas vleče sodbe na vsakem koraku. Naša odločitev je ali pademo v past teme, ali pa ostajamo v Svetlobi.
V teh prelomnih časih je dobro se držati svoje poti v Svetlobi. Okoli nas je ustvarjen strah, ki pritiska na vse naše strahove. Zato je pomembno počistiti strahove v sebi, da se bo zunanji strah v nas srečal z ljubeznijo. Ko strah, ki prihaja od zunaj v nas naleti na ljubezen, ne more preživeti. To je kot, ko se ledena kocka sreča z ognjem. Samo vprašanje časa je kdaj se bo stopila. Ogenj jo bo uničil, prav tako ljubezen uniči in izniči strah. Ni bistvo čakati, da se bo svet spremenil in okoli nas ne bo več strahu. Rešitev je v neomejenih količinah Ljubezni. Ta Ljubezen uniči strah, ki nas napada od vsepovsod. Tema potrebuje sodbe. Zato nam pošilja strah v različnih oblikah. Mi pademo in začnemo soditi in smo hrana za temo. In zavedati se moramo, da je to naša odločitev. Odločitev za Ljubezen ali strah je v naši svobodni volji. Lahko smo mirovnik in razglašamo mir, ob vsem tem pa obsojamo tiste, ki povzročajo strah in nemir. Vseeno smo v tem primeru glasnik teme. Tema je zelo zvita, ker to zvitost potrebuje za svoje preživetje.
Na voljo nam je neomejena količina Ljubezni. Vedno in povsod. Ta Ljubezen ima opraviti samo z našo odločitvijo za njo. Pravzaprav je Ljubezen povezana z Ljubeznijo do sebe. Ni lahko. Predvsem ni lahko, ker se nas oglašata strah in negotovost. Prav zato je pomembno, da se obrnemo vase in se držimo naše svetle poti. Pomembno je, da smo na vsakem koraku povezani z našim notranjim kompasom. To je naše srce. Lahko to za nas pomeni, da moramo spremeniti svoje navade in nam ni lahko. Pa vendarle, edino povezava s svetlobo nam prinaša notranji mir in zadovoljstvo. Ko torej v sebi čutimo nemir, je potrebno pogledati kje in zakaj smo se oddaljili od svetlobe in Ljubezni. Največkrat to oddaljenost povzročajo prav sodbe, ki jih nevede izrekamo. Ko v srcu čutimo Ljubezen sprejemamo ljudi okoli sebe, ne glede na to kdo in kaj so. Ko verjamemo v Ljubezen, verjamemo v njeno moč. In ta njena moč, nam daje pravo mesto v našem življenju v svetlobi.
Čisto normalno je, da nas tu in tam zanese in pademo. Pomembno pa je, da vidimo kaj se dogaja in za to ne krivimo drugih ljudi. Svet se spreminja. Za spremembo našega sveta smo odgovorni mi. Potrebno se je Ljubiti, da ljubimo ljudi okoli sebe. Potrebno je Ljubiti svoje delo, da lahko ustvarjamo svetlobo. Potrebno je prisluhniti okolici in ji dovoliti, da živi, da lahko mi živimo. Potrebno je širiti mir, da živimo v miru. Vse to kar dajemo dobimo nazaj. Čeprav se včasih zdi, da temu ni tako, pa vendarle so stvari v ravnovesju. Radovednost do našega lastnega življenja nam prinaša uspehe in zadovoljstvo. V tem trenutku imamo samo to življenje in to telo. Potrebno je za oboje sprejeti odgovornost, uporabiti vse svoje talente in v to življenje vložiti vse kar imamo. Edino je. Tukaj je in zdaj. Samo sprejeti ga moramo in ga živeti. Ponuja nam Svetlobo in temo. Doživeti moramo oboje, da znamo izbrati. Zavedati se moramo, da sta nam vsako sekundo obe na voljo, mi pa smo tisti, ki izberemo. Zavedati se moramo, da lahko pademo v temo, tudi če živimo v Svetlobi. Zato je pomembno, da negujemo Ljubezen tukaj in zdaj in povsod. Z vsemi ljudmi. Ljudje, ki so v temi nas izzivajo, da jih bomo sodili in tako tudi sami postali del te teme. Zato je pomembno, da se zavedamo, kako pomembno je naše srce in kako veliko vrednost ima za nas Ljubezen.
Suzana Clara