Karkoli v življenju dosežemo se lahko zgodi ali spontano ali pa smo si to postavili za cilj. Naši cilji so nekoč bili naša razmišljanja in naše sanje. Včasih po tehtnih premislekih, spet drugič na lahek način se odločamo kaj bomo počeli, kaj bomo naredili, kam bomo šli in še marsikaj drugega. Uresničeni cilji so plod našega dela, velikokrat tudi garanja. V našem življenju se lahko veliki cilji pojavijo nekajkrat v življenju in to so naše življenjske prelomnice. Ko si postavimo velik in pomemben cilj se naše življenje začne obračati v smer uresničevanja. Najprej smo v naših sanjah sami, brez omejitev. Takrat so naše misli proste in lahko te naše sanje oblikujemo po naši volji in željah. Ko sanje dozorijo jih razkrijemo osebi ali ljudem, ki jim zaupamo ali pa nas obdajajo. In takrat ko te naše sanje prvič razkrijemo neki drugi osebi, takrat lahko naletimo na oviro pri uresničevanju. Ovire nam na pot lahko postavlja tudi naše razmišljanje.
Naše sanje ali cilj, ki smo si ga zastavili zagledajo luč sveta. Okolje na njih odreagira na svoj način. Odreagira tako kot zna, seveda v povezavi s svojimi cilji. Ko naš cilj naleti na oviro je od nas odvisno kako bomo odreagirali. Odvisno je od naše samozavesti, od naših izkušenj, od naše modrosti in seveda od predanosti cilju. Ko smo tako zaverovani v naše sanje in cilje, se lahko zgodi, da okolice in njenih reakcij ne razumemo tako kot so mišljene. Če ima okolje svoje predloge ali pomisleke, se velikokrat čutimo napadene in začnemo svoje ideje in cilje braniti. Lahko se zgodi, da ima okolje na nas takšen vpliv, da te svoje cilje odmislimo ali jih potlačimo in od njih odstopimo. Če se nam to dogaja ob vseh naših idejah, je potrebno razmisliti o sebi. Ovire na poti niso napad na nas, na našo osebnost, ovire na poti so lahko tudi dodatna vzpodbuda ali pa čas za razmislek. Ko se odločimo, da bomo določen cilj dosegli, ko v srcu vemo, da je to to kar želimo, takrat se nam pot zagotovo odpre. Ja, težko se je pobrati, ko nam pot že stotič prekriža določena ovira, ko se nam zruši to kar smo zgradili, pa vendarle vse ima svoj namen.
Ko se nam dogajajo vedno iste stvari, ko se pojavljajo iste ovire, je potrebno razmisliti zakaj se te stvari zgodijo. Ko pridemo na ta svet smo kot nepopisan list papirja. Soočamo se z novimi stvarmi, rečmi, ljudmi. Nekatere dojemamo kot prijazne, nekateri so prijazni, spet drugi nas lahko ovirajo že od rojstva. V našem svetu se vse dogaja zaradi nas. Vse ovire in vse vzpodbude so tukaj zaradi nas. Modro je pri odločitvah pogledati na prehojeno pot, modro se je spomniti vsega kar se je dogajalo in zgodilo. Ne zato, da bi se bali, da bi nas bilo strah, ampak zato da vidimo in spregledamo kaj se moramo naučiti. Modro je razpreti krila in poleteti v življenje. Oviro lahko odstranimo z jezo ali pa z modrostjo. Ko nam jo nekdo postavi na pot imamo dve možnosti. Lahko osebi ali osebam z jezo dopovedujemo, da to ni prav in se odstranjevanja lotimo na jezen način. Ob tem se moramo zavedati, da je jeza največji potrošnik naše dragocene energije. Lahko pa oviro odstranimo z modrostjo. Lahko osebam ali osebi ali sistemu pokažemo kaj ta ovira povzroča, z načinom, ki je za nas najlažji.
Ko se ob ovirah jezimo na povzročitelja mu prostovoljno damo svojo energijo in moč. To moč zelo potrebujemo za doseganje svojih ciljev. Pozabljamo, da so tudi ovire samo energija, ki jo lahko vzamemo in dobimo energijo za izvedbo. Energijo, ki nas ovira je potrebno samo preoblikovati v vzpodbudo in lažje bomo živeli. Ja, veliko lažje je to reči, kot pa izvesti. Res je. Zato je potrebno začeti pri majhnih stvareh. Potrebno je vse naše male cilje živeti na tak način, da nam ovire pomenijo vzpodbudo. In naše življenje se bo spremenilo. Vsaka stvar ima dve plati. In pomembno je, da najdemo tisto lepšo plat zgodbe. Ni modro našemu umu dovoliti, da nas ustrahuje. Modro je najti drugo stran strahu in to je ljubezen. Ko strah preoblikujemo v Ljubezen bomo gradili svoje življenje na ljubeč način. Kaj imamo od tega, če se sekiramo za stvari na katere nimamo vpliva? Ko se jezimo uničujemo svojo energijo. Veliko bolj modro je ostati v Ljubezni in svetlobi in to širiti v okolje. Ni lahko. Predvsem je to težko, ko so pred nami velike odločitve, ki lahko imajo velike posledice za nas. Ni lahko, ko nas je strah za naše preživetje. Pa vseeno. Ta strah s seboj prinaša tudi ljubezen, samo pogled moramo spremeniti. Vsa ta tema, ki nas obdaja s seboj nosi tudi svetlobo, saj ena brez druge ne obstajata. Modro je, da se tega zavedamo, ko nam je hudo.
Pomembno je, da začutimo svoje srce. Predvsem takrat, ko nas je strah. Pomembno je, da se zavedamo svoje moči v Ljubezni in svetlobi, predvsem takrat, ko nas obdaja tema. Pomembno je, da se zavedamo, da imamo svobodno voljo, predvsem takrat, ko smo omejeni. Pomembno je, da modro uporabljamo svojo energijo. Jeza in strah sta največja porabnika. Še vedno imamo svoje sanje, svoje cilje in sebe. Tukaj in zdaj.
Suzana Clara