Najboljše se počutimo, ko se znajdemo ob pravem času na pravem mestu. Ko se življenje sestavi in, ko imamo dober občutek. Pa vendarle, včasih nas življenje uči na prav poseben način. Stvari ali ljudi okoli nas nam obrne na glavo, najbrž zato, da bi zaznali drug pogled ali drugo perspektivo. To se lahko zgodi zelo nepričakovano ali pričakovano. Vseeno je. Ko se svet obrne na glavo ga vidimo drugače. Lahko pa smo samo mi tisti, ki smo obrnjeni na glavo, najbrž ponovno zato, da se kaj naučimo. Naša duša je vedno z nami. To je ta energija, ki nas usmerja na pravo pot. Seveda, če ji prisluhnemo. Ima pa duša z nami prav posebne namene, zato nas včasih preseneti. Prisluhniti duši ne pomeni, da bomo mirno plavali skozi življenje, da na poti ne bomo spoznali žalosti ali solz. Vse to bomo doživeli, vendar bomo imeli zavedanje, da je vse skupaj nek večji načrt, ki se izvaja na naši poti.
Vsak izmed nas pride kdaj do točke na svoji poti, ko se vprašamo kaj je naš namen na Zemlji? Včasih je težko razumeti življenjske poti, ki nas vodijo po ovinkih do cilja. Čeprav smo mi tisti, ki izbiramo nas življenje včasih preprosto pač izbere. Če bi vse cilje in želje dosegli takoj, bi svet bil veliko manj privlačen, kot pa je sedaj. Bili bi brez hrepenenj in želje doseči naše sanje. Stari rek pravi: “Človek obrača Boga pa obrne.” Kam nas torej obračajo energije? Obračajo nas v smer, kjer se bomo naučili največ. Če smo bolj trde glave ne gre za to kriviti Življenja.
Pomembno je, da se vedno in povsod počutimo v redu. Včasih je to zelo težko, saj so preizkušnje težke, ali pa iz nas potegnejo ves strah ali žalost in težko se je počutiti v redu. Ampak biti v redu ne pomeni, da ne jočemo, da nikoli ne občutimo strahu, biti v redu je to, da čutimo, da smo na pravem mestu, da smo tukaj in zdaj. Biti v redu pomeni čutiti kje je naše mesto. Začutiti to naše mesto in biti tam kjer je potrebno, to je naše poslanstvo. Ko opravljamo nekaj kar je v danem trenutku naša naloga se počutimo žive, smo povezani z našo notranjo energijo. Smo v svojih energijah, bi lahko rekli. Prav zato, da lahko ugotovimo kaj so naše energije, nam življenje ponuja stvari, ki to niso. Naše telo, naši občutki, naše počutje nam pove, ko nismo na pravem mestu. To ne pomeni, da so okoli nas čudni ljudje, ampak se mi počutimo čudno. Dela, ki ga opravljamo ne opravljamo z veseljem in ob vsem skupaj trpimo.
Ni naš namen na Zemlji, da trpimo, čeprav velikokrat to izgleda tako. Vsak naš zakaj ima svoj zato in potrebno je prisluhniti tem odgovorom. In, ko pridemo do točke, ko se nam zdi, da smo v življenju vse zavozili, ko nam na nobenem področju ne gre tako kot želimo, takrat je čas, da gremo na kolena in ponižno energije zaprosimo, da nam pokažejo pot. Ko smo zares na kolenih, v svoji notranjosti vemo kaj je potrebno in imamo vse odgovore. Vseeno nam je kaj mislijo drugi. In takrat je odvisno ali si prisluhnemo. Od tega koliko si prisluhnemo je odvisno ali bomo šli še en krog in bomo čez nekaj časa spet na kolenih. Včasih pač potrebujemo več kot eno vajo, da osvojimo lekcijo. In to je to. Tako iščemo svoje poslanstvo. In, ko ga najdemo ne pričakujemo od drugih, da bodo takšni in takšni, ker nimamo želje se ukvarjati z drugimi in njihovimi lastnostmi. Ko najdemo sebe se povezujemo z drugimi ljudmi in njihovo svetlobo. Tako pomagamo pregnati temo. Kako se počutimo na tem svetu, je odvisno od tega koliko svetlobe v sebi smo že odkrili. V ljudeh vidimo dobro in se z dobrim povezujemo. Stojimo ob strani tistim, ki nas za to prosijo in samo smo. Smo tukaj in zdaj, zase in za druge, ko je to potrebno. Najti svoje poslanstvo je pravzaprav odkriti v sebi dovolj svetlobe, da se počutimo dobro, da delamo dobro, da smo dobro.
Suzana Clara