Že stari pregovor pravi: Kar seješ boš tudi žel. Ja življenje je polno kmečkih modrosti. Ta stavek je zelo podoben temu: Kar daješ, to dobiš nazaj. Ja, pa se vseeno velikokrat zdi, da te življenjske modrosti ne držijo. Pa je temu res tako? Skozi delo z energijami sem spoznala, da smo vedno tam, kjer moramo biti in da se nikoli ne znajdemo pred izzivom, ki je za nas prevelik in pretežak. Pa nisem oseba brez problemov. Prav tako, kot vsi drugi se vsak dan spoprijemam z odločitvami, pri katerih je potrebno izbrati Ljubezen in Svetlobo, pa tudi jaz velikokrat padem in izberem jezo in temo. In, ko izberemo jezo in temo pademo v težave in bolečine.
V naravi vladajo nasprotja, tako kot Svetloba in tema. Vsaki svetli lastnosti lahko najdemo nasprotno, vse so pa posledica ali Ljubezni ali pa strahu. Kot, da so to korenine ali rastline, ki jih vsak dan sejemo ali sadimo. In odvisno od teh semen, ki jih vsak trenutek dajemo v zemljo našega vrta, ki mu pravimo življenje, prav to potem lahko pobiramo. Če sadimo Ljubezen bomo pobirali sadove Ljubezni, če pa sadimo strah, pa pobiramo sadove strahu. Strah je pravzaprav naš največji sovražnik, strah stoji za vsemi ostalimi našimi sovražniki. Veliko imamo v sebi strahov, ki se jih sploh ne zavedamo, zato je zelo pomembno, da jih zavestno ne sadimo. Pomembno je, da so naše odločitve na katere imamo vpliv prečiščene strahu.
Karkoli smo v življenju naredili ali dosegli, je vedno bila najprej ideja v naši glavi ali srcu. Tudi to seme smo nekoč posadili in ideja pravzaprav je seme, nekje globoko v nas. In tako, kot obstaja čas setve tako obstaja tudi čas žetve, vmes pa je več ali manj trdega dela, odvisno od tega kaj ustvarjamo. Pomembno in potrebno je seme dati v zemljo, da lahko obrodi sadove, prav tako je pomembno in potrebno naše ideje spraviti v življenje. Potrebno jih je povedati, potrebno je narediti prvi korak v smeri uresničitve.
Zadnje mesece se zdi, da se je čas ustavil. Naše gibanje je močno omejeno, naše delo velikokrat tudi. Zelo modro se je vprašati, kaj energije želijo od nas? Zakaj se nam to dogaja? Stvari so vedno na pravem mestu. Dobili smo priložnost, da se ustavimo in se posvetimo sebi. Da v sebi prepoznamo semena, ki jih želimo posaditi. Tako smo ustvarjeni, da v miru in tišini veliko lažje spoznamo in prepoznamo prave stvari. In sedaj je čas, da se ustavimo in sprejmemo sami sebe in svoje ideje. Čas je, da se posvetimo temu kar radi počnemo, da spoznamo ljudi s katerimi živimo in tudi, da spoznamo sebe.
Modro je, da razmislimo kam pelje naše življenje. Predvsem je dobro, da se posvetimo področju, ki nam ne gre najbolje od rok. In se vprašamo kakšna semena vsak dan sejemo na tej njivi ali vrtu. A so to semena strahu ali semena Ljubezni? Časi za rast so zelo ugodni. Sedaj veliko bolj, kot prej občutimo vsak naš premik, vsako naše seme. Energije in pogoji so ugodni za kakršno koli našo idejo. Energije nas bodo podprle. Predstavljajmo si, da bi vsaka naša misel obrodila sadove, da bi vsako seme, ki ga posadimo vzklilo. Kakšno življenje bi to bilo? Prav takšno, kot ga živimo sedaj. Vsaka naša misel in dejanje ima posledice. Prav z vsako mislijo in dejanjem ustvarjamo naš svet. Pa čeprav včasih mislimo, da ni tako. Želeli bi si, da ne bi bilo tako. Tudi skrite misli delujejo navzven, tudi skrita dejanja delujejo na nas in našo okolico. In zato imamo velikokrat zmešnjavo, zato se velikokrat ne znajdemo. Če smo se odločili za življenje polno laži, čez čas več ne vemo kaj smo komu povedali. Veliko lažje je živeti resnico, ker je resnica vedno in povsod enaka, enaka je za vse ljudi. Resnica je sad semena Ljubezni, predvsem Ljubezni do sebe. Sebi smo dolžni povedati resnico, mi smo tista oseba s katero živimo vse sekunde svojega življenja, samo mi. In mi smo pomembni, da čutimo resnico, da verjamemo sami sebi, da občutimo semena Ljubezni, da si zaupamo.
Želimo, da nas drugi spoštujejo, da nam ljudje zaupajo, da nas imajo radi. Vprašati pa se moramo, kakšna semena sadimo, kakšen vzgled smo okolici. Če imamo otroke, lahko na otrocih vidimo kakšno je naše življenje. Lahko smo jih še tako učeno vzgajali, lahko smo prebrali veliko literature o tem kaj je za njih dobro ali ne, otroci so preprosta bitja. Naši otroci so se učili iz vzgledov, ki smo jih dajali, učili so se iz našega življenja. In tako kot smo mi bili ali smo kritični do naših staršev, prav takšni so naši otroci. Če živimo iz strahu, smo jih učili iz strahu, če živimo iz Ljubezni smo jih učili iz Ljubezni. Življenje je v ravnovesju, pa če si mi priznamo ali ne. Ko pogledamo svoje otroke, lahko vidimo kje so naše razpoke, na čem je dobro, da v življenju delamo. Lahko si to priznamo ali ne. To ni to, da bi se morali kriviti za karkoli smo naredili, to je naša priložnost, da te razpoke zapolnimo, da se spremenimo.
Nikoli ni prepozno in sedaj je pravi trenutek, da posejemo seme Ljubezni. Pravi trenutek, da si priznamo kakšno življenje si želimo, pravi trenutek, da opustimo stvari, ki jih pri sebi ne maramo, sedaj je pravi trenutek za odločitev. Ne pozabimo se zavedati dobrih stvari, ki smo jih naredili, ne pozabimo pogledati kaj vse smo do sedaj že posadili in, ko je čas za to pobrati plodove in uživati v dobri letini. Če plodovi niso takšni kot si želimo, pa se bomo v naslednjem krogu bolj potrudili in bolj skrbeli za področja in stvari, ki so nam v življenju pomembne. Sadili bomo znova in znova in znova.
Suzana Clara