V življenju je dobro se kdaj pa kdaj ozreti nazaj po svoji poti in se samo za trenutek spomniti kaj vse smo že preživeli. Katere izzive na svoji poti smo že premagali. Ne z namenom, da bi podoživljali, ampak z namenom, da vidimo, kaj vse smo sposobni preživeti in predvsem zato, da vidimo, da smo prišli do tega trenutka, kjer smo sedaj. Včasih nas res življenje pripelje do take situacije, za katero nimamo izkušenj in sploh ne vemo kako jo bomo rešili ali premagali. Na splošno sicer velja, da na svojo pot nikoli ne dobimo izziva, ki ga ne bi bili sposobni premagati. Ne dobimo problema, ki ga nismo sposobni rešiti. Včasih je namen, da stvari postorimo sami, spet drugič je dobro, da prosimo za pomoč. Smiselno je dati vse od sebe in modro presoditi situacijo kdaj ne zmoremo sami.
Zakaj torej obstajajo ljudje, ki so nenehno pred življenjskim izzivi in nekateri, ki jih doživijo nekajkrat v življenju? Na splošno so življenjske prelomnice, kot jim pravimo, v življenju redke. Življenje nas ne postavlja vsak dan na velike preizkušnje, ampak se nam to zgodi nekajkrat v življenju in takrat imamo na voljo rešilno bilko, ki nam nam jo nudi življenje samo. Vse ostalo si zakuhamo sami. Večkrat smo preveč togi, da bi jasno videli življenjsko pot. Večkrat nam sploh ni mar kakšna je naša pot, ker želimo vse krojiti po svoje in imamo nad vsem kontrolo. Večje je mesto skozi katerega teče reka, več mostov je zgrajenih, da pridemo na drugo stran. Večji je naš problem, več rešitev zanj obstaja. In naša neumnost je, če stojimo pred zaprtim mostom čez reko in ne vidimo še vseh ostalih, ki so nam na voljo.
Ne utrudi nas življenje samo, utrudi nas kontrola, ki jo želimo imeti nad življenjem. Naše telo je največji čudež na svetu. Deluje brezhibno, zna se samo pozdraviti, deluje v nemogočih okoliščinah v katere ga postavimo po svoji lastni norosti, pa ga vendarle včasih opazimo šele takrat, ko pade v težave, pa še takrat včasih prepozno in na način, da vršimo še večjo kontrolo. Imeti kontrolo nad vsem pomeni biti zelo ozko umerjen, imeti kontrolo pomeni sprejemati samo tisto rešitev, ki se nam zdi pametna in mogoča, imeti kontrolo pomeni svojo energijo uporabljati za stvari, ki bodo same po sebi tekle tudi brez nas. Naše življenje je teklo pred problemom in bo teklo naprej še po problemu in tega se vse premalo zavedamo. Prav kontrola je tista, ki nas največkrat privede v težave in edino smiselno je kontrolo spustiti iz rok. Predvsem takrat, ko se nam življenje zdi težko, ko nas je utrudilo in ko nimamo več energije, da bi šli naprej.
Pa smo spet pri Ljubezni do sebe. Ljubezen do sebe je vedno rešitev. Če smo se znašli v težavi, ki se tiče nas, potem je smiselno z Ljubeznijo do sebe poiskati rešitev. Potrebno je dati vse od sebe, brez preračunljivosti kaj se nam v danem trenutku izplača. Potrebno se je z Ljubeznijo predati življenju. To ne pomeni obupati, ampak to pomeni spustiti kontrolo nad stvarmi, ki same po sebi veliko bolje tečejo. V splošnem se ljudje vtaknemo v zadeve, ki se v neki določeni točki vseeno dotikajo nas. To znamo spretno skriti, tudi pred seboj z občutkom, da bomo pomagali drugim. Vsaka taka namera je vedno v globinah povezana z neko določeno našo bolečino ali rano. Pa je spet uporabna Ljubezen do sebe, da to rano pozdravimo. Ko smo v stanju, da želimo pomagati ljudem, ki nas za pomoč niso prosili, pravzaprav vršimo kontrolo nad dogodki, ki se posledično v neki točki dotikajo naših ran. Seveda, to velja, ko so ljudje v težavah normalno opravilno sposobni. Kar se zgodi v večini primerov naše tako imenovane pomoči drugim. Modro je dovoliti drugim, da živijo življenje, ki jim je bilo dano in počakati, da prosijo za pomoč
Naše življenje je samo po sebi čudež. Tako kot telo deluje brezhibno, dokler se z neko našo akcijo ne vmešamo v delovanje. Naša energija nam je dana zato, da v danem trenutku damo vse od sebe in naredimo vse kar smo sposobni. S takim ravnanjem ne bomo utrujeni od življenja in naredili bomo največ, kar je od nas zahtevano. Naše življenje bo lahkotno in brez večjih bremen. Če pa smo na svoji poti že zabredli v težave, če smo že utrujeni, pa je najbolje vse spustiti iz rok in počakati, da se do neke mere življenje samo zgodi. Lahko obiščemo še tako dobro predstavo v gledališču, če bomo cel čas na telefonu brskali po drugih stvareh, predstave sploh ne bomo videli. Prav tako je z našim življenjem. Če bomo vedno razmišljali samo o drugih, nikoli ne bomo zares živeli. Naše življenje je naš čudež, mi pa ga večkrat želimo obrniti tako, da bi drugi videli kakšen čudež je. Najbrž zato, da pritegnemo pozornost.
Ko se znajdemo v problemu, je včasih rešitev že to, da malo razširimo naša obzorja, da pogledamo širšo sliko. Rešitev se največkrat ponuja sama. Univerzum ima vedno stvari v ravnovesju. Torej, ko je ustvaril problem je ustvaril tudi rešitev. Ko je ustvaril temo nam je dal tudi svetlobo. Eno brez drugega ne more obstajati. Težave in probleme dobimo zato, da lahko občutimo tudi lepoto življenja, ko probleme rešimo. Zato je najbolje biti fleksibilen, se ob problemih naučiti kaj novega in predvsem dovoliti življenju, da se dogaja in da se zgodi. Bilo nam je dano kot čudež in naša odgovornost je, da ta čudež tudi varujemo, na nam najboljši možen način. Brez kalkulacij, kaj se na bolj izplača v danem trenutku in brez kontrole in pametovanja kako je potrebno živeti. Dovolimo, da se čudež, ki se mu reče življenje zgodi tudi nam.
Vse dobro.
Suzana Clara