Skozi življenje nam Ljubezen pošilja največje lekcije in seveda ponuja največja spoznanja. Ljubezen nas lahko dvigne v višave, da popolnoma izgubimo razum. Ta ista Ljubezen nas lahko vrže na dno in nas prizadene. Čutimo lahko zelo velike bolečine. Pa je temu res tako? Res je, da je Ljubezen povezava s čisto svetlobo in skozi Ljubezen pridobivamo največjo moč, se čistimo in oblikujemo. Vendar svetloba nam ne pošilja bolečin. Poznamo več vrst Ljubezni bi lahko rekli. Imajo pa vse te ljubezni isto osnovo. Ljubezen lahko najdemo na več načinov, velikokrat pa nam življenje samo, pošilja velike preizkušnje, da lahko izberemo Ljubezen.
V sodobni družbi imamo veliko različnih priložnosti. Dostopne so nam informacije, ki so sestavljene iz resnice in iz laži. Vedno in povsod svetloba in tema hodita z roko v roki. Ena brez druge ne obstajata. Od nas pa je odvisno s katero od njiju dveh vzpostavimo povezavo. Notranji občutek nam pove s katero smo povezani. Veliko je napisanega o partnerskih donosih in o odnosih na sploh. Na tone gradiva nam je dostopnega, na milijone besed je bilo že napisanih na to temo. Pa vendarle še vedno velikokrat tavamo v temi. Vsak avtor ima svojo teorijo in svoje izkušnje. Vse kar povemo in napišemo gre skozi sito naših ran in izzivov, ki nam jih pošilja življenje. Recepti, kako najti svojo srečo največkrat ne delujejo. Včasih se nam zdi, da je receptov prav toliko kot ljudi. Katerega torej izbrati?
Vsak od nas je unikat. To nam pove naš prstni odtis. Neverjetna mala podrobnost našega telesa. Unikat smo, neprecenljivi smo, zato recepti kar tako, ne delujejo. Imamo zelo velike sposobnosti, ki se jih ne zavedamo, ki jih ne vidimo in sploh ne zaznamo. Največja naša sposobnost je, da se naše vozilo, v katerem prevažamo našo dušo zna samo pozdraviti. Naše telo se zna pozdraviti samo. Kaj ima ljubezen pri tem? Ljubezen energija, ki vodi naše srce. Srce je kompas, ki nam pove kako moramo živeti, da bomo v danem trenutku izbrali najboljšo možnost. Težko je najti tisto pravo odločitev, če leta in leta živimo kar tako. Prav zato, ker smo unikatni, ker smo neprecenljivi bi bilo zelo modro, da s seboj tako tudi ravnamo. Nihče na tem svetu nam ni enak. Samo mi smo takšni. In prav to, da smo edini in neprecenljivi nam v življenju dela velike probleme. Težko se sprejmemo in velikokrat izberemo tisto skrajno neprimerno možnost in si mislimo, da smo nihče. S tem potlačimo vse svoje talente in sposobnosti in se skrivamo za tem, da smo nihče.
Tako skozi življenje iščemo sorodno dušo. Osebo, ki bi nam povedala kdo smo. Osebo, ki bi z nami preživela življenje, ki bi se obvezala, da nas ne bo zapustila, da ne bomo ostali sami. Tudi na to temo je napisano veliko literature in obstaja veliko teorij. Izberemo tisto, ki se najbolj prilega našemu razmišljanju. Življenje je v ravnovesju vedno in povsod, zato vedno najdemo prav to kar potrebujemo. Čeprav ne verjamemo. Naš partner je oseba, ki je naše ogledalo. Tudi to težko verjamemo. Ko se pogledamo v ogledalo, ni ogledalo čisto nič krivo le nam naša podoba ni všeč in seveda obratno. Če se pogledamo v ogledalo in smo si všeč ogledalo nima nič s tem. Nam pa seveda pomaga, da si poravnamo obleko, uredimo frizuro in se še kako drugače uredimo, da smo lepši. Prav tako je z našimi odnosi. Kamorkoli nas je življenje postavilo srečujemo ljudi, ki so naše ogledalo. Prej si to priznamo, prej rešimo probleme. In, ko se tega začnemo zavedati dobimo neverjetno moč. Nismo več nemočni, ampak začnemo delati na sebi. Soočimo se z vsemi ljudmi, ki nam kakorkoli povzročajo težave, saj vemo, da so to osebe, ki nam bodo pomagale, da odkrijemo svoje rane. In najdemo sebe.
Vsi smo ranjeni. To kažemo na različne načine. Lahko s tem, da se skrijemo. Lahko s tem, da kričimo. Lahko s tem, da želimo nadvladati vse, ki so okoli nas. Pomembno je, da se zavedamo, da svet stoji v ravnovesju. Ko to sprejmemo in vidimo, lahko to ravnovesje preslikamo v naše življenje. Težko je to verjeti. Predvsem v tem sodobnem času, ko se zdi, da je vse narobe. Prav v tem času potrebujemo zvestobo. Nujno je in zelo modro, da odkrijemo kdo in kaj smo. Modro je, da odkrijemo kaj so pravzaprav želje našega srca. Modro je, da prenehamo s svojo energijo hraniti sisteme in druge energije. Čeprav se nam zdi, da smo ujeti in nimamo vpliva, temu ni tako. V našem svetu se nahaja to kar spustimo vanj. To je naša svobodna volja, ki nam je bila dana na začetku.
Potrebno je, da se obrnemo vase in se vprašamo kaj zares želimo. Potrebno je ugotoviti kaj zares potrebujemo. Modro je pogledati ljudi okoli sebe in se vprašati zakaj so v našem življenju. Modro je sprejeti lekcijo, ki nam je dana ta trenutek. Ni lahko. Vendar mi, kot unikat, to zmoremo. Imamo vse kar je potrebno. Potrebno se je oprijeti svoje svetlobe in svetiti. Vsa kar potrebujemo je že v nas, samo najti je treba. Modro je pogledati ljudem, ki so ob nas v oči in zares videti njihovo dušo. Modro je pogledati ljudem, ki so ob nas v oči in brez strahu pokazati našo dušo. In dovoliti, da energija teče. Modro je biti sam s seboj in z okolico. Tam kjer smo v tem trenutku, lahko dobimo vse odgovore. Z zvestobo sebi in z zavedanjem, da smo luč, bomo v svet okoli nas širili svetlobo in toploto. Prav takšni bodo naši odnosi. Takšni so naši odnosi.
Suzana Clara