Vsak trenutek našega življenja se srečujemo z blagostanjem, ki nam ga daje življenje. Od nas samih in od našega pogleda na stvari je odvisno kako dojemamo blagostanje. Velikokrat se nam zgodi, da hrepenimo po določenih stvareh, po drugi strani pa nismo sposobni prešteti blagostanja, ki ga imamo. Lahko smo nagnjeni k pretiranemu dajanju vsega kar imamo, lahko smo v pretiranem strahu, da bomo vse izgubili. Vse to nas spravlja v obup in v življenje brez miru. Notranji mir najdemo, ko se ustavimo in zaznamo ravnovesje v katerem se nahajamo. V ravnovesju smo, čeprav se nam zdi, da nam gre vse narobe, čeprav se nam zdi, da nimamo dovolj.
Sodoben svet nas je napeljal na to, da se nam zdi, da si želimo stvari, ki si jih pravzaprav sploh ne želimo. Lahko se ob tem znajdemo v stanju žalosti, obupa, pretirane evforije, vsekakor pa tekamo sem ter tja in nam zmanjkuje časa. Ob vsem tem pa pozabljamo nase in pa na ljudi, ki so okoli nas. Svet nam ponuja nešteto možnosti. Vprašanje nas samih pa je ali vse to zares potrebujemo. Zdi se nam, da čas teče hitreje. Še vedno imamo svoje srce, ki nam pove kaj pravzaprav so naše želje. Ni rečeno, da si zares želimo to, kar nam je ponujeno. Dobro je v teh časih imeti kompas in izbrati to kar nam je zares pomembno in potrebno. In nato se zgodi, da se izbor možnosti naenkrat zmanjša. In nam se zdi, da je konec sveta. Da smo zaprti v kletko in nam nekdo jemlje svobodo. Na prvi pogled je temu res tako. Če pa pogledamo malce globlje pa je zadeva precej drugačna.
Vsaka stvar ima dve plati. Lahko v življenju vidimo probleme pri vsaki stvari ali pa v vsaki stvari vidimo veselje in priložnosti. Živimo v časih, ko se res zdi, da je vse narobe in, da nas sistem izrablja. Lahko pa karto obrnemo drugače. Lahko se postavimo v pozicijo, da sprejmemo kar se dogaja in odgovornost položimo na ramena tistih, ki so za to odgovorni. Vsekakor smo v poziciji in v času, ko se lahko jezimo na vsakem koraku. Lahko pa pogledamo situacijo, se nasmehnemo in gremo naprej v svoje življenje. Ni modro razsipavati svoje dragocene energije z jezo in klevetanjem. To je naša energija in potrebujemo jo za graditev svoje sreče. Seveda sistemi živijo od nas in od naše energije. Potrebno je razmisliti s čim jih hranimo in koliko hrane jim pravzaprav dajemo.
Modro je razmisliti kaj dajemo življenju. Modro je razmisliti kaj pričakujemo od življenja. Modro je pogledati kakšni so naši temelji in predvsem naše korenine. Začne se pri naših starših. Naša duša si jih je izbrala in točno je vedela zakaj. Nima nobenega smisla se boriti in obtoževati vse povprek. Modro je pogledati zakaj imamo takšne korenine in zakaj smo pristali v teh energijah. In seveda je modro pomesti pred svojim pragom in preveriti, če smo naredili vse kar je v naši moči. Več vlog imamo v svojem življenju. Vsi smo otroci, nekateri smo starši, smo sodelavci, smo prijatelji, smo znanci in še bi lahko naštevala. Predvsem pa smo mi mi. In ta povezava s seboj je v teh, za nekatere, težkih časih zelo pomembna. Pomembno je, da so vsi deli našega telesa v ravnovesju. Pomembno je, da so vsa naša telesa v ravnovesju in urejena. Le tako lahko živimo kvalitetno življenje, kjerkoli smo pač pristali. Vsaka preizkušnja je tudi priložnost in priložnost je preizkušnja. Vse je dajanje in sprejemanje. Dobro je, da se tega zavedamo. Potrebno je okoli sebe zgraditi takšne energije, da bodo pretočne. Energije, ki bodo imele prostor za svojo rast. Potrebno je odstraniti plevel, da bomo lahko zaživeli, rasli in obrodili sadove. Za to smo odgovorni sami. To je naš prispevek v svetu v katerem živimo.
S3uzana Clara