Včasih se zdi naše življenje kot labirint. Hodimo po poti, pridemo do ovire, ki je nepremostljiva, se moramo obrniti drugam in poiskati nove možnosti. V resnici smo ljudje zelo prilagodljivi in imamo zelo veliko moč preživetja, po drugi strani pa smo krhki in se lahko kaj hitro zlomimo. Naše telo je največji čudež na svetu in prav je, če se do njega tudi tako obnašamo. Samo se zdravi, samo se celi, vendar za to potrebuje določene pogoje. Skupaj s telesom, ki predstavlja zelo majhen del nas samih, imamo veliko količino energij, ki imajo prav tako zelo veliko moč. Te energije večini ljudi niso vidne, jih pa lahko občutimo. Krojijo naše počutje in tudi na druge načine zelo vplivajo na nas. Z energijami smo povezani z drugimi ljudmi in okolico veliko bolj kot pa se tega zavedamo. Mi vplivamo na ljudi in oni vplivajo na nas. Lahko nam je bilo dano in smo se malce bolj povezali in odkrili energijski svet, se ga zavedamo in z njim delujemo. Lahko smo oseba, ki ne zmore verjeti, da obstaja še kaj drugega kot materialni svet. Smo takšni kot moramo biti in takšni se prebijamo skozi življenje.
V vsakem primeru velja, da je preventiva boljša kot kurativa. Če imamo doma dragoceno preprogo je veliko bolje, da pazimo da na njo ne zlivamo tekočine, kot pa, da jo vsak dan posebej nesemo v čistilnico ali pa jo čistimo v nedogled vsak dan sami. Zakaj lahko imamo do dragocene preproge boljši odnos kot do svojega telesa? Tudi je nesmiselno, če na preprogo položimo zaščitno folijo, da se ne bi umazala. Če bo preproga zaščitena ne zmogla sijati v vsej svoji lepoti in ne bo služila svojemu namenu. Prav tako je z našim življenjem in našim telesom. Dobro je, če ga varujemo, da se mu ne zgodijo stvari, ki bodo imele očitne posledice, po drugi strani pa ga ne moremo tako zelo zavarovati, da se mu ne bi čisto nič zgodilo. S preprogo je modro ravnati odgovorno in če se nam zgodi nesreča in jo bomo polili s tekočino in naredili madež jo bomo očistili sami, če to ne bo možno bomo za to vpletli strokovnjake. Zelo neumno je tudi vsak trenutek skrbeti in jo pregledovati, a je slučajno na njej kakšna kapljica in iz tega narediti dramo. Pomembno je, da se sprostimo in uživamo v lepoti preproge. Na njo položimo svoja stopala in z vsemi svojimi čuti vsrkamo njeno lepoto.
Naše življenje in bivanje na Zemlji je podobno skrbi za našo dragoceno preprogo. Pomembno je, da sijemo, da sprejemamo odločitve, ki varujejo naše telo, po drugi strani pa mu moramo omogočiti, da opravlja vse svoje funkcije in da je naše življenje uporabno. To pomeni, da živimo in ne životarimo. Da svojim energijam in fizičnemu telesu omogočimo, da se počuti dobro, najboljše kar mu lahko privoščimo. Postalo je očitno, da bo potrebno izbrati novo smer našega bivanja. Stari načini več ne delujejo. Če smo si do sedaj zatiskali oči in na druge prelagali odgovornost za naše zdravje, je sedaj postalo to malce nemogoče, ker je velika gneča pred vrati trgovin, kjer prodajajo zdravje. Velika gneča je pred čistilnicami naših preprog in edino skrb in preventiva bosta pripomogli k temu, da bomo dostojno živeli.
Lahko začnemo brezglavo tekati in v strahu kupovati različne preparate, ki bodo dvignili našo odpornost. Ja, do sedaj smo ugotovili, da naše telo potrebuje odpornost, ker ga ne moremo popolnoma zapreti v škatlo. Nič ne pomaga. To tekanje je samo druga oblika prelaganja skrbi za zdravje na druge osebe. Potrebno bo poiskati drug način. Stari način več ne deluje. Ker naše telo potrebuje hrano je potrebno premisliti kaj damo vase, potrebno je pogledati kaj damo iz sebe. Kakšen je pretok tega kar lahko občutimo z našimi čutili. Zato jih imamo. Da čutimo. Povedo nam kaj se dogaja. Ni potrebno biti velik ekspert, da vidimo in slišimo. Večini nam je to dano. In za to moramo biti hvaležni, kar največkrat pozabljamo. Potrebno je doumeti, da sta strah in jeza največji rušitelj naših energij. Velika porabnika dragocene energije, ki jo potrebujemo za življenje. Oba sta tudi koristna in nas v osnovi večkrat tudi varujeta, ampak v redkih primerih. Na prelomnicah našega življenja, nekajkrat v življenju, ne pa vsak dan in vsako sekundo.
Strah in jeza slabita naš imunski sistem. Nobeni vitamini in nobena zdravila ne zmorejo nadomestiti tega kar strah ruši v globine. Te snovi so samo pomoč, niso pa osnova našega življenja. Naše življenje je živo in ne zmorejo ga nadomestiti snovi, ki v sebi nimajo življenja. Lahko nam pomagajo, vendar je življenje še vedno tisto, ki gradi življenje, ki ga varuje. To je nova smer našega bivanja. Zavedanje, da je potrebno živeti. Zavedanje, da se je potrebno rešiti strahu. Zavedanje, da je potrebno opustiti jezo. Res je, ne gre naenkrat, ne gre na vseh področjih. Zmoremo pa začeti graditi počasi. Zmoremo z zavedanjem preživljati trenutke. Od stotih trenutkov nam bo na začetku uspelo preživeti brez strahu in jeza en trenutek. Za ta prvi trenutek je potrebno največ vaje. Nimamo spoznanja, kaj je to trenutek brez strahu in jeze. Ko doživimo ta en trenutek, se temu trenutku počasi pridružijo še drugi. In naše življenje postane živo. Spontano se začnemo hraniti s snovmi, ki jih potrebujemo, naše besede postanejo besede, ki božajo in gradijo okolico. Zamenjamo jih z besedami, ki so prijazne. Ne rušimo več energij okoli nas. Naše življenje dobi moč.
Vse to je v naših rokah. Odločitev ali bomo jedli živo ali mrtvo hrano, odločitev ali bomo vase vnašali strah ali ljubezen, odločitev ali bomo gradili ali rušili. Potrebno je izbrati novo smer za Življenje ne životarjenje. In to naše življenje ni odvisno od zunanjih stvari, niti pravil, ki jih moramo upoštevati. Kvaliteta našega Življenja je odvisna od tega, kako daleč dovolimo, da se strah zaleze v naše globine. Strah je energija, ki nas ruši. Strah je tisti, ki slabi naše energije. Edina smiselna pot je, da zaupamo in se znebimo strahu. Izbira pa je naša. Univerzum želi, da začnemo Živeti. V vsej svoji lepoti in zmožnosti. Univerzum želi, da se zavedamo, da smo čudež. To naše Življenje ni odvisno od našega položaja, ampak od zavedanja kaj je Življenje. Ključ preživetja je v Ljubezni do sebe. Preprosto in vsem na voljo. Takoj zdaj in tukaj in zdaj.
Suzana Clara