V naravi vlada ravnovesje. Vladajo zakoni narave, ki poskrbijo, da vsi, ki smo del narave preživimo. Zato so nam bili dani instinkti, bile so nam dane želje in pa tisti strahovi, ki so koristni, da ne škodimo sami sebi. Strahovi za preživetje. Čeprav se zdi, da je ravnovesje v naravi že zelo porušeno zakoni še vedno veljajo. Še vedno narava poskrbi, da življenjski krog teče. Zemlja je zelo velika, mi smo njeni majhni prebivalci, ki velikokrat igramo Bogove. Pa vendar smo ostali majhni, predvsem po svojem razmišljanju in upoštevanju določenih svaril, ki jih dobimo v vsakem trenutku, ko kaj počnemo narobe. Bodisi zase, bodisi za druge ali pa za naš planet. Rečemo ji mama Zemlja. Vsako sekundo nas vleče k sebi, da ne odletimo v vesolje in se izgubimo. To je fizičen svet. V energijskem svetu nas prav tako vleče k sebi, da se ne izgubimo v svojem lastnem življenju.
Predvsem ta energijski svet je v teh trenutkih sprememb zelo pomemben. Pomemben je, da čutimo ta naš planet, da čutimo zemljo. Pomembno je, da se zavedamo njene vloge, pomembno je da skrbimo za svoje korenine. Drevo je simbol trdnosti. Bolj ima močne korenine večja neurja lahko preživi. Prav tako je z nami. Da lahko preživimo vse preizkušnje svojega življenja moramo imeti korenine, moramo vedeti kam spadamo in moramo vedeti kaj vse smo podedovali. Lastnosti naših prednikov spijo v nas. Nekatere nam pomagajo preživeti, spet druge v nas vnašajo nemir, ki nas žene naprej, nekatere nam ne dovolijo, da bi se premaknili. Vse to je del nas. In modro je, da se tega zavedamo. Modro je uporabiti vse svoje lastnosti. Uspeh pa dosežemo, ko jih razvrstimo na prave položaje. Kot sestavljenka je to naše življenje. Ko so vse naše lastnosti na pravem mestu, igramo kot najbolj ubran orkester. In to je naš cilj. Da bo naše življenje ubrana pesem, da bomo dosegli to kar smo sposobni.
Pa ni to naš največji problem, da ne bi imeli sposobnosti. Večji problem je to, da ne prepoznamo svojih sposobnosti in jih ne znamo v pravem trenutku uporabiti. Okoli nas vladajo določeni trendi, določeni življenjski stili. Nekatere stvari so cenjene, spet druge v tem trenutku niso, ker ni njihov čas. Tako kot ne sadimo pozimi, ko naše seme ne bo vzklilo, vsaj v okolju zime ne, tako je pomembno, da naših sposobnosti ne kažemo ali uporabljamo takrat, ko ni pravi čas. Pomembno je, da uporabimo svojo modrost in se prilagodimo letnemu času in kraju kjer se nahajamo. Prilagodljivost je še ena naših dobrih lastnosti. Smo bitje, ki zna ujeti svoje priložnosti in zna pokazati kaj zna. Pomembno je samo, da vse te dobre lastnosti za naše čim boljše preživetje pokažemo takrat, ko pride njihov čas. In pride čas, samo potrebno se je umiriti in začutiti.
V zadnjem času se zdi, da nas obdaja vedno večja zmešnjava, ki se dogaja okoli nas. Ne smemo pozabiti, da je zunanji svet odraz našega notranjega sveta. In to ne velja samo takrat, ko je okoli nas umirjeno stanje. Tudi takrat, ko okoli nas vlada kaos je ta zunanji svet odraz notranjega. Res je, da na ustvarjanje sveta vplivajo tudi drugi ljudje. Da v našem okolju nismo sami, ga pa pomagamo ustvarjati. Zato je toliko bolj pomembno, da pogledamo vase in ugotovimo kakšno stanje vlada v našem notranjem svetu. Če v sebi najdemo strahove je smiselno se vprašati, kaj najhujšega se nam lahko zgodi, če se ti strahovi uresničijo. Smiselno se je s svojimi strahovi soočiti in jih pogledati iz vseh strani. Smiselno je ugotoviti od kod izvirajo in smiselno je poiskati način, da se z njimi soočimo. V nas vladata Svetloba in tema. Vedno bo tako. To je del nas. Strahovi se vežejo na našo temo, v nas ustvarjajo mračno ozračje in nam jemljejo moč. Če po naši poti gremo ponoči, ko je temno, je naš korak nezanesljiv in potujemo zelo počasi, ko hodimo podnevi, je naš korak brezskrben in v hoji uživamo.
Prav tako je v našem življenju. Ko smo polni strahov so naši koraki nezanesljivi in počasni. Na vsakem koraku smo oprezni, tudi takrat, ko ta previdnost sploh ni potrebna. In te naše strahove s svojim strahom širimo naprej, naprej na druge ljudi širimo temo. In tega se premalo zavedamo. Zelo modro se je vprašati kaj z vsakdanjim delom in življenjem ustvarjamo. Za začetek se je potrebno vprašati a ustvarjamo temo ali Svetlobo, a širimo temo ali širimo Svetlobo. To kar širimo to tudi živimo in obratno, to kar živimo to tudi prenašamo na našo okolico. Naravno stanje naše notranjosti je Svetloba. In sposobni smo jo najti v vsakem trenutku. Prav zato, ker je svetloba naše naravno stanje. Ko smo v bolečinah se je zelo modro vprašati kaj hranimo v sebi. A vsebi čuvamo to našo lučko, ki je bila prižgana ob našem rojstvu, a v drugih ljudeh vidimo Ljubezen ali se nam zdi da so vsi postali pokvarjeni in so v temi, a vidimo lepote narave, ki nas kljub vsem težavam obdajajo, a sledimo naravnim zakonom, ki še vedno veljajo. Potrebno se je vprašati kaj zares živimo. Odgovor imamo na dlani. Poglejmo okoli sebe kaj nas v tem trenutku obdaja. To živimo. Takšni smo. Nismo nekdo, ki je padel v kaos, smo del kaosa in ga soustvarjamo. Smo del celote v kateri ustvarjamo in živimo.
Ne, ni modro, da zapremo vsa vrata in zbežimo v drug svet. Ne obstaja drug svet. Ta svet obstaja, ki ga živimo. Ni potrebno bežati. Potrebno se je soočiti s svojo lastno temo, s svojimi lastnimi dejanji. Težko je. Težko je videti in težko se je soočiti. Pa vendar, ni nemogoče. In ker smo sposobni, zmoremo. Zmoremo pogledati vase in se soočiti sami s seboj. Pravzaprav se vsako sekundo soočamo sami s seboj, ko nam okolica kaže ogledalo. Veliko ogledal imamo okoli sebe in najbolj pomembna so tista ogledala, ki nas obdajajo ves dan. Tukaj in zdaj moramo poskrbeti, da bomo videli lepo sliko. V okolju kjer smo se znašli je potrebno poskrbeti, da vidimo lepe podobe. Poskrbeli bomo tako, da bodo ljudje v naši okolici prijazni, ker bomo mi prijazni, da bodo ljudje v naši okolici Svetloba, ker smo mi Svetloba, da bomo okoli sebe imeli Ljubezen, ker smo mi Ljubezen. Vse to lahko ustvarimo takoj, tukaj in zdaj. Imamo to moč, samo najti jo je treba.
Suzana Clara