Živimo v časih, ko se zdi, da lahko vsak opravlja vsako delo. Na voljo nam je veliko literature, na voljo so nam nasveti kako si lahko sam svoj mojster. Takšno mišljenje se je prikradlo skoraj na vsa področja našega življenja. Pred dobo interneta smo v roke vzeli knjigo, lahko smo se pogovorili s prijatelji ali ljudmi okoli nas. Veliko znanja se je prenašalo tudi iz roda v rod. Ker znanje ali neznanje ni bilo tako lahko dostopno smo znanje spoštovali in prav tako veščine, ki so jih imeli določeni ljudje. Sedaj pa je znanje ali temu lahko rečemo bolj neznanje postalo dostopno iz naslonjača. Ni nam potrebno narediti niti koraka pa smo že lahko zdravnik, učitelj, svetovalec, ali karkoli si pač zaželimo. Naš ego ima neomejeno širino, lahko pametuje koliko mu je drago in to na podlagi zelo nepreverjenih informacij. Seveda se strokovnjaki velikokrat ne strinjajo s tem našim egom, in zato smo užaljeni. Pravico iščemo vsepovsod, in ta naš ego se uči dalje. Ponovno seveda na poligonu zelo nepreverjenih informacij. Lahko, da je ta naš ego zelo podjeten in je nekje prebral nekaj, to dodal našemu neznanju in to objavil kot sveto resnico ponovno na internetu. Pravzaprav to sploh ni pravo učenje.
In tako se zapletamo. V domači kuhinji kuhamo jedi iz sestavin katerih ime komajda znamo izgovoriti, domači recepti naših babic pa velikokrat samevajo, živila iz okolice prav tako, v naše telo vnašamo energije katerih ne poznamo izvora. Pa ko se ustavimo v kuhinji še ni tako zelo hudo. Veliko huje je ko postanemo zdravnik. Pojavi se nam simptom in brskalnik nam hitro postreže z vsemi rezultati bolezni. Sledijo noči brez spanja, saj lahko čisto navaden prehlad ali razbolela mišica pomeni že neozdravljivo bolezen. In tako naše energije in posledično naše telo polnimo s stresom, ki nas počasi uničuje. Naše življenje pa se odvija v frekvencah, ki niso dostojne življenja. Kako najti rešitev iz vseh teh zablod?
Rešitev je v spoštovanju samega sebe. V nas spijo moči, v nas spijo talenti, ki jih je potrebo razviti, vendar ti naši talenti potrebujejo zaresno učenje. Potrebujejo znanje, ki ima svojo težo. Potrebujemo razvajanje in potrebujemo čas za življenje. Res nam način biti sam svoj mojster mogoče prihrani denar, nam pa vzame veliko časa in delo ni opravljeno tako kot, če ga opravi pravi mojster. Pa naj si bodo to opravila v hiši, učenje naših otrok ali kar je še najbolj pomembno skrb za naše zdravje. Ta svet tvorimo ljudje. Mi posamezniki. Ni hudobnih vil ali škratov, ki prodajajo stvari, ki jih mi ne želimo kupiti. So dobre vile in dobri škrati, ki prodajajo točno to kar mi želimo kupiti. Pravzaprav prodajajo to kar kupujemo, zato ker je to donosen posel. In prav na področjih na katerih smo najbolj prestrašeni oziroma na katerih se najbolj bojimo, je ta posel najbolj donosen.
Ob vsem tem smo pozabili, da naša duša biva v templju, ki je največji čudež na svetu. To je naše telo. Ima neverjetne možnosti in zmožnosti, mi smo pa kar nekako v skrbi zanj pozabili nanj. Nesmisel. Neumno je spreminjati stvari, ki dobro delujejo so včasih rekle naše babice. Neumno je v telo vnašati različne preparate, ker telo dobro deluje. Ja, stara se. Seveda se stara. Živimo na planetu kjer smo si zaradi lažjega razumevanja izmislili čas. In ta čas nam šteje leta. In ta leta so vidna na našem telesu. Ima pač značilnost, da se s časom obrabi in izrabi. Pa vendar je ta čas ob umirjenem življenju zelo dolg. Na voljo so nam leta in leta življenja v katerem lahko iz srca ustvarjamo, ljubimo, gradimo, izkoristimo svoje talente in našim otrokom posredujemo znanje iz prve roke. Ne znanje, ki se je zgodilo na milijone kilometrov proč nekomu, za katerega sploh ne vemo, če zares obstaja, ampak znanje in izkušnje, ki so se zgodile nam. To znanje lahko predamo našim otrokom ali okolici z iskrenim pogovorom in toplo besedo. In to je vrednost, ki jo lahko delimo. Naše izkušnje in spoznanja lahko delimo.
Naše življenje je naše. Sami si ga krojimo, kljub omejitvam in zakonom, ki se pojavljajo v zadnjem času. Stvari, ki se ne kupujejo ljudje ne ustvarjamo. Torej, ko bomo nehali kupovati nesmisle, se nesmisli več ne bodo prodajali. To bi vse skupaj lahko bilo res, ampak kako naj preprečimo te nesmisle, ko pa smo tako majhni? Ko pogledamo okoli nas, se nam svet zdi res velik in mi smo samo majna pika na tem našem planetu. Ko pogledamo navznoter, vidimo čisto drugačen svet, ko pogledamo v svoje srce, vidimo neskončen svet. Zelo dobro se prodaja ta naš pogled navzven in mi ga zelo lepo kupujemo. Zato je pomembno, da ob vseh nesmislih zunaj nas vidimo naše srce in smisel našega obstoja. Skupaj z življenjem nam je bil namreč dana tudi skrivnostna moč preživetja. Znamo. Še vedno znamo živeti in še vedno znamo ustvarjati iz srca. Ko ustvarjamo iz srca, smo povezani sami s seboj in iz te povezave lahko črpamo neskončno moč. Neskončna moč ni v zapletenih stvareh, ampak v preprostem spoštovanju samega sebe. V tem se skriva naša moč. Čas je, da se ponovno spomnimo na njo in jo obudimo. Na vseh področjih našega življenja. Čas je, da si začnemo zaupati. V preprostih stvareh. Čas je, da se spomnimo na naše talente, na naše korenine in začnemo črpati iz njih. To je dediščina, ki nam pripada. Vse to nam je bilo dano za naše preživetje. Svet se že tisočletja in tisočletja vrti na enak način. Mi smo tisti, ki smo si življenje zapletli z nesmisli, ki nam ne prinašajo zadovoljstva. Ko ugotovimo, da je tako, se naše življenje začne spreminjati na bolje. Odpadejo strahovi, odpade stres, odpadejo stvari, katerih ime komajda znamo izgovoriti. Aktivira pa se naša notranja moč, ki je vedno tukaj in zdaj, z nami, in kar je najbolj pomembno, želi se aktivirati in nam želi pomagati živeti življenje vredno življenja.
Suzana Clara