Okoli nas se v tem trenutku nahaja realnost, ki smo jo sami ustvarili. Obdajajo nas energije v katere verjamemo in realnost ustvarjamo z našim namenom. Lahko so vse stvari postavljene tako kot mi želimo, pa vseeno trpimo, ker verjamemo, da niso. Dober primer je partnerstvo. Lahko nam je partner vedno in povsod zvest, mi pa tega ne verjamemo in zato trpimo. Naše življenje je prav takšno, kot da bi nas varal. In seveda obratno. Lahko nas vara, pa verjamemo, da nam je zvest in je naše življenje prijetno. Pravzaprav je čisto vseeno kaj drugi okoli nas mislijo, ni pa vseeno kaj mi mislimo, da mislijo. In tako se ujamemo v zanko, ki si jo sami damo za vrat. Vsak naš dih in vsak naš korak imata svoj namen. Vsaka naša misel in vsaka naša beseda imata prav tako tudi svoj namen. In dobro je, da se tega zavedamo. Dobro je, da se zavedamo, da bodo besede, ki jih bomo izrekli imele svoje posledice in posledično spremenile našo realnost. Seveda s svojim obnašanjem, govorjenjem in delovanjem vplivamo tudi na druge, pa vendar ima vse kar naredimo posledice tudi za nas.
Zato je modro, da se zavedamo, da za vsakim našim dejanjem stoji neka namera. Karkoli v življenju naredimo naredimo z nekim ciljem. In če tudi izgleda naše življenje takšno kot, da vse počnemo zaradi drugih, pravzaprav globoko v sebi to počnemo tudi zaradi sebe. Modro je, da si to priznamo. Prej si priznamo, prej razjasnimo namen svojega početja, saj se velikokrat zgodi, da namena še sami ne poznamo. In ta naš namen lahko iz nas izhaja iz naših bolečin, lahko izhaja iz naše ljubezni, veselja ali žalosti. Nič od tega ni narobe, je pa modro da vemo iz katerega prostora počnemo stvari. Pride čas, ko je potrebno počistiti bolečine, ki so dozorele, da jih opustimo, da jih pozdravimo. Pride čas, ko se je potrebno soočiti z zamerami, ki smo si jih nabrali na pot. In to je naša duhovnost, to je naše prebujenje. Ustaviti se in se vprašati iz katerega prostora v sebi počnemo stvari, ki jih počnemo. Naša dejanja vsebujejo to našo energijo namena. Zato lahko nevede nekoga prizadenemo, ker ne vemo kakšna energija stoji za našim dejanjem. Ljudje s katerimi komuniciramo in delamo imajo tudi svoje namere, prav tako imajo svoje bolečine in zamere, zato se pri vseh naših dejanjih srečamo s tujimi energijami, ki nam odgovorijo na svoj način, iz svojega prostora. Zato nastajajo zmede v komunikaciji in nerazumevanje.
Če je to naš partner, pridemo s časom do stanja, ki ga več ne razumemo in velikokrat ne zmoremo dojeti, zakaj se je vse tako zelo spremenilo. Zaradi naših namer, pravzaprav zaradi nepoznavanja naših namer pri naših dejanjih. Vse skupaj se zdi zelo zapleteno. Pa ne, da se samo zdi, tudi je zapleteno. Zapleteni smo v svoje energije in zapletamo se še v energije drugih in naše življenje je lahko en velik zaplet, če seveda to dovolimo. Ko se odločimo, da bomo delali iz prostora Ljubezni, ko v vsako naše dejanje zavestno damo Ljubezen, potem se naše življenje spremeni na bolje. Na začetku takšnega delovanja je potrebno zavestno se odločati za Ljubezen in velikokrat ni lahko. Lažje je živeti po starih vzorcih zamer in čudnih namer. To smo navajeni. Delati iz Ljubezni je nekaj novega. S časom pa se naše energije toliko počistijo, da nam delovanje iz prostora Ljubezni postane način življenja. Ko življenje spremenimo na ta način, ugotovimo, da smo prej delovali iz strahu. Saj samo to dvoje je mogoče, ali delovati iz strahu ali iz Ljubezni. Strah v našem življenju ustvarja zmedo, bolezni, žalost, zamere in še bi lahko naštevala, skratka zapleta naše energije in nas utesnjuje. Po drugi strani nas Ljubezen sprosti, ustvarja srečo in zadovoljstvo v nas in okoli nas. Ljubezen ustvarja zdravo okolje. Govorim o pravi Ljubezni, ne o navidezni ljubezni, ki igra da je Ljubezen. Ta ima za seboj tudi svoje namere, ki se nam slej ko prej pokažejo.
Živimo v času, ko je potrebno pri sebi razmisliti iz katerega prostora izhajajo naše namere. A bomo delovali iz prostora strahu ali iz prostora Ljubezni. Pravzaprav imamo samo to dvoje na voljo. In tako kot ne zmoremo hkrati narediti dva koraka pri naši hoji, ne moremo hkrati delovati iz strahu in iz Ljubezni. Lahko se to dvoje hitro izmenjuje, ampak hkrati ne more obstajati. Zato je potrebno pri sebi razčistiti, kaj nam je bolj všeč. Nismo prisiljeni, da delujemo iz strahu, čeprav je okoli nas veliko strahu. Modra odločitev je, da kljub strahu delujemo iz Ljubezni. V teh dejanjih se pokaže naša moč in naša duhovna plat. Pomembno je, da ostanemo v Ljubezni, da ne dovolimo, da nas strah prestraši in začnemo delovati iz strahu. Zelo tanka črta je lahko med enim in drugim in, če nismo pazljivi, lahko hitro prestopimo na drugo stran. Mislimo, da delujemo iz Ljubezni pa vseeno okoli nas sejemo strah. Zato je modro biti vedno in povsod, vsako sekundo pazljiv na svoje namere. Če bomo imeli namero širiti Ljubezen in delovati iz ljubezni, bodo naša dejanja vsebovala Ljubezen. In naše življenje bo lepo.
Ljudje smo v vsakem primeru bitja luči. Za svoj kvaliteten obstoj potrebujemo svetlobo. Tako ali drugače. Znotraj nas in okoli nas. Če svetlobe nimamo smo depresivni in nesrečni. Pa bodisi fizično ali notranje. Modro je, da za to svetlobo poskrbimo. Tako kot poskrbimo za plačan račun elektrike ali nabavo drugih luči, tako je potrebno skrbeti tudi za notranjo luč. Nič ne pomaga če zunaj nas prižgemo nešteto luči, če je naša notranjost prežeta s temo, nas te luči ne bodo razsvetlile. In prav ta notranja tema je vzrok trpljenja, ki se dogaja znotraj nas. Za vsako našo bolečino v svojih globinah manjka Ljubezen, vsaka naša bolečina je pomanjkanje Ljubezni. Dejstvo je, da ne živimo več v preteklosti in nesmiselno je objokovati in obtoževati vse situacije, ko nismo bili v stiku z Ljubeznijo, pa bi morali biti. Smiselno je v tem trenutku poskrbeti, da smo v stanju Ljubezni. Lahko je naša preteklost zelo težka in nikoli nismo spoznali Ljubezni, zato je v tem trenutku toliko bolj pomembno, da se odločimo za Svetlobo in Ljubezen. Vsak trenutek imamo okoli sebe nekoga ali nekaj, ki nam ponuja to Ljubezen, ki nas nauči kako Ljubiti sam sebe in kako najti moč, da se lahko odločimo za Svetlobo. Če drugega ni je z nami naša duša. Vedno želi pogovor z nami. Lahko govori preko tišine, preko glasbe, preko drugih ljudi. Veliko načinov ima. Vsem tem načinom pa je skupen občutek, da nas pomiri, da globoko v sebi vemo, da je to dobro za nas.
Pomembo je, da duši dovolimo, da spregovori. Modro je, da ji prisluhnemo predvsem takrat, ko smo v težavah in nas je strah. Modro je iti na kolena in jo prositi naj nas reši teh muk v katere smo se zapletli, naj nam pokaže kako v določeni težki situaciji najti Ljubezen. Če je ne slišimo ali sploh ne vemo več kako to narediti, pa začnimo z ustvarjanjem dobrih namer. Naredimo nekaj dobrega, brez koristi. Nehajmo razmišljati o tem kako je ta svet zapleten, nehajmo razmišljati o tem kakšna kazen mora doleteti tiste, ki so nas prizadeli, nehajmo uživati ob tem, ko ji doleti takšna kazen. Ustavimo se in se prepustimo svojim lepim energijam, za katere smo že pozabili, da jih nosimo v sebi. Smo bitja luči. Ne glede na to v kakšno temo smo se zavlekli z našimi odločitvami, še vedno smo bitja luči. Biti v svetlobi je naše naravno stanje. In to je naša prednost, to je naša svoboda. Biti Ljubezen to je naše naravno stanje, to je nekaj kar izhaja iz naših globin. Ko smo bili spočeti smo bili neskončna ljubezen, neskončno majhni in neskončna ljubezen. Še vedno smo neskončno majhni za ta svet, pa vendar imamo sposobnost biti neskončna Ljubezen. Izkoristimo to sposobnost, vedno in povsod. In okoli nas bomo ustvarjali neskončno lepi Svet.
Suzana Clara