Večkrat se nam zgodi, da hitimo in se odločamo o stvareh, ki jih bomo izbrali ali pa jih bomo naredili. Pa pridemo do točke, ko naše znanje govori eno, naš notranji glas pa čisto nekaj drugega. Lahko pridemo celo do takšne točke, da obstojimo na mestu, ker se naše misli ne morejo uravnotežiti. Lahko se nam zgodi to, da živimo v določeni dnevni, mesečni ali večletni rutini, pa nam naenkrat začne nek notranji občutek dajati signale, da bo treba nekaj spremeniti. Vsi imamo v sebi ta notranji glas. Naš notranji glas je naša modrost in glas naše duše. Naša duša točno ve kaj je potrebno narediti, po kateri poti moramo iti, da bomo v življenju dosegli največ, kar lahko.
Naša duša si je skozi življenja nabirala izkušnje. Sedaj je tukaj z nami v tem življenju, ki ga živimo sedaj. Ima določeno nalogo, želi pridobiti določene izkušnje. Vodi nas po poti učenja, učenja naše duše. Res je, da je ta pot večkrat lahko težka, in da nam življenje na našo pot velikokrat postavlja določene preizkušnje. Pa vendarle nam je v pomoč. Ni potrebe, da leta in leta trpimo, zato ker ne prisluhnemo notranjemu glasu. Vse to je pot našega učenja. Pot pridobivanja modrosti. Zato je tako zelo pomembno, da se posvetimo naši poti in našim izkušnjam. Da pridobivamo svoje izkušnje, ki naše življenje obogatijo in ga polepšajo.
Velikokrat slišimo, da je potreben pozitiven pogled na življenje. Slišimo, da je potrebno si vzeti čas zase, da moramo skrbeti v prvi vrsti zase, da bomo imeli dovolj moči skrbeti za druge. To so preproste resnice življenja. Včasih so tako preproste, da jih zlahka spregledamo. Preprost stavek, vzeti si čas zase 15 minut na dan, je tako preprost, da ga zlahka izpustimo. V teh 15 minutah lahko sprostimo naš telesni in energijski sistem, pridemo do modrosti, razmislimo o svojem življenju, opazimo okolico in lepoto okolja v katerem živimo. Naše življenje je preprosto in ko to dojamemo, postanemo neobremenjeni in srečni. Veliko zapletenih stvari smo ljudje izumili skozi stoletja in tisočletja. Veliko od teh izumom nam zelo dobro služi. Ko pa začnemo živeti preprosto življenje, ki nam prinaša notranje zadovoljstvo, pa vidimo, da v glavnem te krame sploh ne potrebujemo. Zares potrebujemo osnovne stvari, vse ostalo je takšne narave, da bi moralo naše življenje obogatiti. Pa ga velikokrat zakomplicira. To je tako, kot da bi želeli računati zapletene izračune, pa ne bi dobro poznali številk. Najprej se moramo naučiti živeti preprosto.
Ta naš notranji glas je preprost. Vedno in povsod je z nami. Govori nam kaj je najbolje za nas. Nismo mu vedno zmožni prisluhniti. Pa vendar, nas vedno znova opozarja. In ne utihne. Če tudi smo ga uspeli utišati za nekaj časa, se ponovno pojavi. Kot naš tihi spremljevalec, ki nas venomer opozarja. Veliko dela imamo v življenju z njim, če živimo tako kot želijo drugi ali pa se ukvarjamo z drugimi namesto s seboj. Pa poslušati svoj notranji glas ne pomeni, da moramo to naše življenje popolnoma spremeniti, se odseliti na drug konec sveta. Poslušati ga, pomeni, da v določenem trenutku, ko smo na križišču odločitve, ko smo vprašani, ko imamo priložnost, mu prisluhnemo. Nobene energije nima naša beseda ali početje, če zaradi določene sredine ali družbe ne povemo mnenja o stvareh. Pomembno je, da povemo, kaj čutimo. Ne, kaj so nam drugi vse naredili, ampak kaj čutimo. Če čutimo jezo in žalost, nima nobenega smisla, da igramo klovna in kažemo svetu lep obraz. Potrebno je pogledati vase in ugotoviti, kaj je povzročilo to naše stanje. In, če si iskreno priznamo v glavnem nas ganejo stvari, ki so v osnovi povezane z nami. Naše rane so tiste, ki odreagirajo.
In vse te rane, lahko pozdravimo samo, če se bomo odločili slediti notranjemu glasu. On pozna naše rane, on pozna naše hibe in na drugi strani naše zmožnosti. Veliko več smo sposobni narediti, kot delamo sedaj. Uspešni smo takrat, ko uporabljamo svoje talente, znanje in možnosti. Tako svoji okolici prispevamo največ. Naši talenti niso uporabni, če jih ne upamo pokazati niti sebi, kaj šele drugim. Dobili smo jih zato, da jih koristimo. Čeprav se nam včasih zdi, da je nekaj kar poznamo nekoristno in brez veze, pa je vseeno dobro, da raziščemo kam nas ta naša spretnost ali talent peljeta. V nas so zbrane modrosti prejšnjih življenj in modrosti naših prednikov, na nas pa je ali jim bomo prisluhnili ali ne. Odločitev je naša.
Poglejmo v tem trenutku okoli sebe. Smo na kraju kjer želimo biti? Smo z ljudmi, s katerimi želimo biti? Kaj pravi naš notranji glas o tem? Če nam govori, da moramo zbežati daleč proč, to najbrž ni naš notranji glas, ampak um. Notranji glas nas nikoli ne pošilja v beg in ne deluje impulzivno. Razen, ko nam gre za življenje. Vprašajmo ga, ta naš notranji glas, kaj lahko v tem trenutku dobrega naredimo. Kaj v tem okolju sedaj bi spremenili? Kakšna je naša pot naprej? Kateri cilj si bomo postavili in mu sledili? Potrebno je sprejeti odločitev iz naše notranjosti, potrebno je počasi začeti živeti to, kar čutimo, da je prav. Počasi se je potrebno znebiti strahu in jeze. Ne smemo biti preveč zahtevni do sebe. Sposobni smo, znamo, lahko naredimo. Vse naše sposobnosti in znanje bomo lahko najbolj izkoristili na poti, ki je naša. In na tej poti bomo slišali notranji glas in delali dobro, pa čeprav v določenem trenutku ne vemo zakaj. Samo delajmo, večja slika se nam bo pokazala, ko bo čas za to. Mi pa med tem časom, pokažimo svoje talente in jih uporabimo, dajmo v danem trenutku vse od sebe in se veselimo vsak milimeter našega napredka. Bodimo hvaležni, da smo tukaj in zdaj in da znamo.
Suzana Clara