Vsi smo se kdaj znašli v situaciji, ko smo imeli prav in je nasprotna stran trdila drugače. Velikokrat pride tudi do takšnih situacij, ko vemo kaj je dobro za nekoga drugega, celo tako je, da vemo, da ta druga oseba zagotovo drvi v propad, pa nam ne prisluhne. Ob tem se lahko pojavi jeza, pojavi se bes ali pa strah, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Če smo v poziciji, ko je ta oseba naš bližnji je še vse toliko težje. Lahko nam takšne stvari vzamejo miren spanec, slabo se počutimo in nevede fokus svojega življenja obrnemo proč od sebe. Tako kot pri vseh stvareh, je predvsem v takšnih situacijah zelo dobrodošla zdrava pamet. Se pravi razsodnost, kdaj je modro odnehati in popustiti.
Ob vsem tem se je najbolj modro zavedati, da imamo vsi svobodno voljo in, da v svetu vlada določena hierarhija. V svetu in v energijah vlada določen red. Imamo energije, ki so nam nadrejene, tiste, ki so v istem rangu in tiste, ki so nam podrejene. Tisti, ki so energijsko nad nami, imajo določene odgovornosti in zelo modro je, da jim te odgovornosti prepustimo. To so recimo naši starši, nadrejeni v službi, pa še koga bi lahko našli. Ko se znajdemo v podrejeni situaciji je nujno potrebno, da nadrejenim na njihova ramena damo vso odgovornost, ki jim pripada. Precej težko je, če vemo, da imamo zagotovo prav, nekdo nad nami pa zahteva nekaj povsem drugega. To velikokrat srečamo v službi. In zato prihaja do konfliktov. Zelo pomembno je za nas, da v takih situacijah varčujemo s svojo energijo in je ne razmetavamo po nepotrebnem. Torej naredimo tako kot nam veleva nadrejeni in se ne ukvarjamo s tem kaj je prav in kaj ni. Prepustimo pa mu vso odgovornost za nastalo situacijo. Če se to velikokrat dogaja, je čas, da začnemo razmišljati o premiku na kakšno drugo lokacijo. Pri tem uporabimo svoje talente, ki jih zagotovo imamo.
Če smo v funkciji nadrejenega torej starša ali šefa, se pa moramo zavedati, da imamo določene odgovornosti in, da smo na nek način odgovorni za podrejene. V kakršnikoli poziciji smo, vedno nam pride prav iskrenost, poštenost in zavest da delamo dobro. Če bomo uporabili vse te prijeme, bomo zagotovo uspeli. Tudi nam ni potrebno v nedogled dokazovati argumentov zakaj je potrebno določene stvari delati na način, ki smo ga zahtevali. Potrebno je, da delujemo na tak način, da imamo zagotovljen mir v duši. Tega pa bomo imeli če bomo uporabljali svoje talente, znanje in ljubezen.
Problem lahko nastane z ljudmi s katerimi smo na isti poziciji. Tam pa ni nadrejenih in podrejenih, v taki situaciji pa vsi nosimo enako odgovornost. Torej odgovornost za svoje besede in dejanja. Velikokrat je v takšni družbi modro opustiti potrebo, da imamo vedno prav in obdržati mir. Ob enem pa je dobro, da ostanemo kreativni. Potreba po tem, da imamo prav izhaja iz uma. In ko okolica tega ne sprejme pritisk čutimo v glavi in smo nesrečni, žalostni, večkrat pa lahko tudi jezni in besni. V jezi in besu zagotovo ne bomo zagotovili miru v svojem okolju, zato je pristop, da malce popustimo boljši za ustvarjanje miru. Modro se je ustaviti in prisluhniti okolici kaj pravi in kaj misli. Modro je prisluhniti sodelavcem ali tistim, ki so v našem okolju, naše ideje pa povedati suvereno. Če se nahajamo v okolju, v katerem se nam zdi, da nas nihče ne opazi, pa smo v svoj obstoj vložili vso svojo ljubezen in moči, potem je najbolje, da se vprašamo, če v to okolje sploh spadamo. In modro je začeti iskati rešitve za premik drugam.
Največ energije v življenju izgubimo s tem, ko dokazujemo svoj prav. Izgubljamo jo, ko se jezimo in ko se ne počutimo dobro na mestu na katerem se nahajamo. Modro je pogledati kaj si želimo in dati vse od sebe. Če nas okolje ne sprejme in ne najdemo svojega prostora, da bi nam bilo lepo, je potrebno se obrniti navznoter in vprašati svoje srce kaj si želi. Ni naš namen, da živimo in delamo v okolju, ki do nas ni prijazno in najbolje je, da se odločimo za premik. Vendar šele takrat, ko smo izčrpali vse ostale možnosti, saj smo šele takrat izkoristili vse lekcije in se naučili vse kar je bilo potrebno za naš dušni razvoj. To je velikokrat zelo težko. V skrajnih primerih je potrebno zapustiti vse kar smo v preteklosti zgradili in začeti znova. Tudi to je ena od lekcij in če nam je namenjena, potem je nujno, da se je lotimo.
Mir, ki ga s popuščanjem ustvarjamo okoli sebe je namenjen predvsem nam. Ko opustimo potrebo, da imamo vedno prav in se nehamo sekirati, ko nas okolica ne razume, takrat smo dosegli mir v duši. Pravico imamo do svojega mnenja in pravico imamo, da ga izrazimo, nimamo pa pravice, da druge prisilimo v dejanja za katera mi mislimo, da so prava. S tem, ko popustimo sebi olajšamo življenje. Ko se znajdemo v situaciji, ko nam draga oseba, drvi v propad in sprejema odločitve ki se nam zdijo napačne, je najbolj modro, da v sebi zberemo vso ljubezen in z ljubeznijo spremljamo razvoj dogodkov. Z ljubeznijo tudi priskočimo na pomoč, ko nas ta ista oseba prosi za njo. Ja, to je modro koriščenje naše energije. Najbolje bomo izrazili svoje mnenje takrat, ko nam bo mar, ko se bomo postavili v dano situacijo in povedali kaj bi mi naredili, če bi se znašli v takem položaju. Nujno je, da izrazimo svoje mnenje, tudi potlačena jeza deluje skoraj tako močno, kot tista, ki jo izrazimo. Zato moramo povedati kaj mislimo. Je pa modro, da na druge ne delujemo nesramno in s silo. Če ne bomo izrazili svojega mnenja se bomo s časom zaprli in postali kot trdna skala, ki je zelo neprilagodljiva in zašli v nove težave. Ni potrebno, da imamo vedno prav, je pa potrebno, da vedno iz srca, iskreno povemo kaj čutimo. Tako si bomo okoli nas ustvarili iskreno in resnično okolje, ki bo temeljijo na sodelovanju in resnici. To pa je to, kar si globoko v srcu vsi želimo, čeprav večkrat ne izgleda tako.
Suzana Clara