V življenju velikokrat pridemo do trenutka, ko se nam zdi da več ne zmoremo naprej. Vse se je nabralo in enostavno nimamo več moči, da bi še delali korake, da bi se odločali, da bi živeli. Lahko nam tako situacijo prinese služba, partnerstvo, okolica, odvisno od tega na katerem področju imamo največ problemov. Najprej seveda pomislimo, kako je življenje nepravično do nas in nam na ramena nalaga bremena, ki jih že zelo težko nosimo. Pod takimi bremeni zares lahko zapademo v nejevoljo in depresijo, velikokrat pa tudi v bolezensko stanje. Utrujenost postane naša stalna spremljevalka.
Edino smiselno vprašanje, ki si ga je v takem položaju dobro postaviti je, s čim in zakaj smo dovolili, da pridemo tako daleč? Kaj počnemo, da se nam življenje tako obrača? Seveda v tako stanje največkrat zapademo nevede in velikokrat tudi z dobrimi nameni za druge in pa tudi zase. Svet je tako sestavljen, da je v ravnovesju. Teoretično torej ni nobenega smisla v tem, da smo preobremenjeni. Vedno zapademo v tako stanje zaradi naših odločitev, ki niso v skladu z našim poslanstvom ali talenti, v takem stanju smo zato, ker želimo kontrolirati svoje življenje ali življenje drugih, ta težak tovor pa se nabere zato, ker iz svojega življenje ne spuščamo ali opuščamo stvari, ki so že zdavnaj preživele. Smo kot drevo, katerega poslanstvo je vsako jesen odvreči listje in ga zapustiti, da lahko na pomlad požene novo. Tudi drevesa bi bila preobtežena, če v jeseni ne bi želela izpustiti listja, ki za njih nima več nobenega pomena in koristi. V letih njihovega življenja bi se nabralo toliko listov, da bi drevesa klonila pod težo bremena. Drevesa nimajo svobodne volje. Drevesa poslušajo notranji glas, ki jim govori, da je potrebno enkrat letno odvreči listje.
Našo težo v življenju predstavljajo stvari, ki so že zdavnaj preživete in jih še vedno nosimo s seboj. Čeprav čutimo težo, ki se nabira, še kar vztrajamo in prenašamo. Ta teža je predvsem sestavljena iz naše kontrole. Vse kar je potrebno narediti je, da izpustimo iz rok in iz življenja stvari, ki morajo oditi. Pa naj si bodo to starši, otroci, partner, prijatelji, služba ali pa kakšne druge materialne stvari. Potrebno je odložiti prtljago, ki nas ovira pri normalni hoji, nahrbtnike, ki nas tiščijo k tlom in preveč polne vozičke, ki jih potiskamo pred seboj. Vse to nas izčrpava. Ni življenje tisto, ki je nepravično, le mi smo neumni, ker s seboj nosimo stvari, ki jih več ne potrebujemo in nam ne služijo.
Naš notranji glas nas vedno in povsod opozarja in opominja kaj je dobro za nas. Ko pridemo do določene situacije nam ta glas pove, kaj je potrebno narediti. Res je, da je ta glas večkrat v nasprotju s tem kar mi mislimo, da je prav in tako pride do konflikta znotraj nas. Pridejo trenutki, ko se ne strinjamo sami s seboj.
Kadarkoli se pojavijo trenja ali konfliktne situacije, je potrebno se umiriti. Tekanje sem in tja in ustvarjanje stresa, največkrat ne doprinesejo rešitve. Rešitev je največkrat skrita v nas in čaka, da jo bomo odkrili, da ji bomo prisluhnili in predvsem naše življenje razbremenili. Ko pridemo do točke, ko ne znamo več naprej, je edina smiselna poteza, spustiti kontrolo. Se pravi največ naredimo, če se umirimo in sprostimo. To velja v vseh primerih preobremenitve. Preobremenitev se lahko kaže na zelo različne načine. Lahko smo razdražljivi, lahko smo utrujeni ali pa smo preprosto brez volje in ciljev. V vseh primerih je kontrola tista, ki nas je pripeljala do te točke in dobro je, da se tega zavedamo.
Seveda imamo v življenju stvari za katere smo odgovorni. In potrebno se je zavedati, da moramo vedeti kako potekajo. In seveda je določena mera kontrole odgovorno početje, govorim pa o kontroli, ki presega našo odgovornost. Potrebno je presoditi kdaj in koliko. Če smo utrujeni, če ne zmoremo več, takrat je potrebno sprejeti določene poteze, ki pomenijo razbremenitev. Potrebno je pogledati, koliko navlake nosimo s seboj in še to, koliko odgovornosti drugih ljudi smo prevzeli nase. Nismo odgovorni za početje drugih ljudi, ni nam potrebno opravljati njihovega dela.
Potrebno je pregledati svoje počutje in svoje početje v tem trenutku. Kako se počutimo? Kaj počnemo? Koliko teh bremen je naših in koliko smo jih prevzeli od drugih? V svetu vlada red. In ta red nas ščiti, da naše življenje poteka po zakonih narave. In ti zakoni nas ščitijo, ščitijo naše zdravje in naše počutje. Zaprimo oči in dovolimo, da izpustimo vse kar je potrebno izpustiti. Začutimo kako odvečna bremena odtekajo z naših ramen, kako odvečne misli zapuščajo našo glavo, kako iz naših nog odteka teža, ki nam otežuje korake. Kot majhni potočki po celem našem telesu odtekajo skrbi, blokade in odvečna energija, ki nas teži. Dovolimo v tem položaju ostati vsaj 5 minut. 5 naših minut, ki jih imamo samo zase. Lahko si to privoščimo, dolžni smo si jih privoščiti. Teh 5 minut ne obstajajo obveznosti, ne obstajajo naloge, ampak obstajamo samo mi in naše življenje. Naredimo to vsak dan, dan za dnem. Teh naših 5 minut, nam bo spremenilo življenje.
Suzana Clara