Zdravje je naše največje bogastvo, pravi stara modrost. Je pa res, da se tega sploh ne zavedamo, preden ne zbolimo. Ne znamo ceniti svetlobe, preden ne spoznamo teme. Takšno je naše življenje in naša pot učenja. Bolezen se na energijskem nivoju začne že veliko prej, preden preide na fizičnega, torej preden zbolimo. V splošnem nam telo daje znake, kako želi, da bi živeli, oziroma bolj v tej smeri kako želi, da ne bi živeli, ko gre za težke energije. Tudi razvade, ki jih imamo ali pa nepravilne odločitve nimajo vedno enakega vpliva na naše zdravje.
Na splošno so bolezni sestavljene iz energijskih blokad in če vemo, da je naše telo ustvarjeno tako, da se samo pozdravi, potem je potrebno samo odstraniti blokade in zagotovo ozdravimo. V teoriji in praksi je to res, problem je le, da nismo zmožni vseh teh blokad počistiti. Velikokrat se nam to zgodi. Zato je tako kot pri vsaki stvari, tudi na tem področju zelo učinkovita preventiva. Veliko bolj smo učinkoviti, če se potrudimo in z načinom življenja čistimo blokade ali pa se vsaj trudimo, da ne ustvarjamo novih. Svetloba nas zdravi, Svetloba nas jača in Svetloba nam daje potrebno energijo za kvalitetno življenje. Kadarkoli nas zaobjame tema, to v svojem srcu čutimo in v svojih globinah vemo. V svojih globinah tudi vemo, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi bilo vse v ravnovesju.
Ko pridemo tako daleč, da na svoji poti dobimo določeno diagnozo, nas ta diagnoza lahko spravi v stanje strahu. Hujša je bolezen večji je strah. Ljudje smo razvili medicino, ki nam v takšnih primerih priskoči na pomoč. Namenjena je temu, da pozdravi naše telo in na fizičnem nivoju vzpostavi ravnovesje. Modro je, takrat, ko zbolimo sprejeti vso pomoč, ki jo na fizičnem nivoju lahko dobimo. Po drugi strani pa je modro s seboj vzpostaviti kontakt in se predati temu, da medicini pomagamo in pozdravimo svojo dušo. Modro se je zazreti v našo notranjost in vzpostaviti stik z našimi energijami. Dobili bomo informacijo, kaj nam je za narediti. Res je, da se nam lahko zgodi, da nam bodo naše energije povedale ali svetovale, da je v celoti potrebno spremeniti naš stil življenja. Modro je poslušati ta svoj notranji glas. Če se bolezen razraste, bomo to naše življenje morali spremeniti. Če ne bo šlo zlepa, bo šlo pa zgrda.
Danes se posvetimo prav temu notranjemu glasu, ki nam govori katera smer je prava, da bomo ohranili naše telo v dobri, življenjski kondiciji. Da bo v pravih energijah in bo lahko brezhibno delovalo. Naše telo je zagotovo največji čudež na tem svetu. Na milijarde celic deluje v sožitju, nas premika naokoli, ustvarja spomine, nam daje možnost, da čutimo, nam daje možnost, da zaznavamo svet okoli nas. Življenje je v svoji osnovi čudovito. Če smo sposobni videti in doumeti, da je naše telo čudež, potem smo pripravljeni sodelovati z njim in ta čudež ohranjati v najvišji možni lepoti. Zmoremo. To nam je dano, to vemo, ko pogledamo vase. In vsaka naša odločitev v smeri teme, ta naš čudež prizadene. Vsaka taka odločitev mu ne da dihati svobodno in ga omejuje. In potrebno je, da se tega zavedamo. Potrebno je, da se zavedamo, da smo s seboj v to življenje prinesli na telesnem nivoju genetske zapise naših prednikov, da pripadamo določenim koreninam, ki nam narekujejo tudi fizično zdravje. Zato je potrebno spoštovati te informacije in te korenine. Potrebno se je zavedati, da imamo določen karakter, ki bolj ali manj pritiska na naše življenjsko področje. Potrebno se je zavedati, da smo s seboj prinesli določene zapise iz naše preteklosti. Vse to vpliva na naše zdravje, največkrat na nezavednem nivoju, zato je potrebno in nujno, da na zavednem nivoju naredimo vse, kar je v naši moči.
Včasih smo medicini veliko bolj zaupali, kot ji zaupamo danes. Bila je manj razvita kot je danes in res je, da imamo občutek, da je bilo v preteklosti vse, manj obrnjeno v smeri denarja. Pa vendar. Ko nas doleti bolezen je potrebno zaupati in verjeti. Potrebno je uporabiti vse medicinske prijeme, da svoje fizično telo ponovno spravimo v ravnovesje. Potrebno je prisluhniti nasvetom in jih upoštevati. To, da se moramo izogibati stresu, je prvi nasvet, ki je postal že tako obrabljen, da ga kar preslišimo, ko nam ga zdravnik pove. To, da se moramo razgibati je podoben nasvet, to da si moramo privoščiti počitek je še en takšen nasvet. Postali smo tako razvajeni, da želimo zdravje v obliki tabletk ali tekočine. Ne želimo prisluhniti nasvetom. In to je postal problem današnjega časa. Da ne prisluhnemo. Ne prisluhnemo zdravniku, niti notranjemu glasu našega telesa, vse želimo lepo zapakirano in s čim manj truda.
Ampak naše telo je največji čudež in za ta čudež se je potrebno potruditi, potrebno je narediti vse, da temu čudežu omogočimo, da je čudežen. Zato mu vsaj danes privoščimo malce počitka, privoščimo mu malo tišine, prisluhnimo notranjemu glasu, ki nas svari in nam govori kaj je dobro za nas in naše zdravje. Obrnimo ne navznoter in se poglejmo. Z notranjimi očmi raziščimo kaj je potrebno. Spomnimo se vseh nasvetov, ki nam jih je dal zdravnik, ko smo pričakovali njegovo čudežno rešitev. Bodimo odgovorni. Do sebe in do svojega telesa. Prisluhnimo zdravju in naredimo vse, kar je v naši moči.
Suzana Clara