Kot bitje na Zemlji imamo svobodno voljo. Svobodna volja je največja pravica, ki jo imamo. In ta svobodna volja nam v življenju dela največ preglavic. Življenje bi bilo zelo enostavno, če bi nad njo imela moč vsaj naša duša. Potem bi z lahkoto izpolnili svoje poslanstvo in svoj namen. Pa ni tako. Naša duša, ki je nesmrtna in neskončna, posluša našo svobodno voljo.
Skupaj z dušo smo prišli na svet, da bi izpolnili svoje poslanstvo. Kaj pravzaprav to pomeni? To pomeni, da živimo življenje v katerem se naša duša nauči to kar je njen namen, da se je utelesila. V ta namen smo dobili svoje talente in popotnico v obliki modrosti. To dvoje je dovolj, da izpolnimo svoj namen na zemlji in, da naši duši omogočimo tisto učenje, zaradi katerega je z nami. In to je to. Preprosto in brez komplikacij. Pa vendar je življenje velikokrat zelo zapleteno. Naša svobodna volja nam ga večkrat malce zaplete. In nato dodamo še našo okolico in pridemo do obsojanja in do krivde, temu se pridruži še jeza in zamere in naše življenje postane nemalokrat zelo težko. In ko je težko, je najboljša pot ta, da se osvobodimo vseh vezi in težkih energij, da lahko svobodno zadihamo. Ponovno enostavno. Pa temu spet ni tako. V tem času zapletanja smo si pridelali kar nekaj materialnih dobrin, pridobili določen status in položaj. Pa ponovno ne zmoremo vsega skupaj kar zavreči.
Ni potrebe, da vse razdamo, da zavržemo svoje imetje, da pred drugimi skrivamo svoje uspehe, da bi lahko ponovno bili svobodni in v miru. Notranji mir nam bo prineslo sprejemanje tega trenutka in dane situacije. Hvaležnost je ključ. Hvaležnost za talente, ki jih imamo, da smo lahko dosegli uspeh, hvaležnost za to, da smo uspeli te svoje talente prepoznati, hvaležnost okolju, da nas je včasih na trd način peljalo do naše poti. Ko smo lahko hvaležni za vse kar nas obdaja, takrat se zavedamo svojega božanskega namena. Ob hvaležnosti pa je zelo dobrodošla še ponižnost. Pa ne ponižnost pred drugimi, ampak ponižnost pred energijami, pred Svetlobo, pred Ljubeznijo. To so kvalitete, ki so najmočnejša sila in modro je biti ponižen. Tega pa naš ego ne mara, zato nas preko naše svobodne volje velikokrat vodi v težave. Če smo ponižni to pomeni, da prepustimo kontrolo, da pustimo našemu življenju, da se dogaja in zgodi. In naš ego izgubi kontrolo.
Pomembno je prepustiti se Svetlobi in Ljubezni, pa čeprav nas vodita po poteh, ki se nam včasih zdijo nesmiselne. Prepustiti se pomeni, da čutimo vse kar se v tem trenutku dogaja in, ker se ne obremenjujemo ne s preteklostjo, ne s prihodnostjo imamo vse naše moči in energije tukaj in zdaj. In to je polnost življenja. To je življenje, ki nam je bilo dano. Ko v nekem danem trenutku trpimo ali pa smo v težavah, je koristno vse svoje energije pripeljati v ta trenutek in čas. To je vse kar imamo. Ta trenutek, da prepoznamo, zakaj se določene stvari dogajajo, zakaj smo pristali v situaciji, ki se nam dogaja. In ko smo nemočni, je potrebno da smo naša najboljša verzija sebe, z vsemi energijami, talenti in močmi.
Naše življenje pa se prepleta tudi z energijami drugih ljudi. V našem življenju smo glavni igralec, v drugih življenjih pa hkrati igramo določene vloge. Včasih večje včasih manjše. Odvisno od naše poti. Ob tem, da se zavedamo naše svobodne volje, je potrebno, da se zavedamo tudi svobodne volje drugih ljudi. Vsi okoli nas jo imajo. To nam včasih lahko povzroča še večje bolečine, kot pa naša življenje samo. Naše življenje ima torej svoj namen tudi v življenju drugih ljudi.
Živi in pusti živeti je stavek, ki se ga je dobro spomniti vsak dan, ali pa večkrat na dan. Zato, ker ima naše življenje božanski namen in ker imajo življenja drugih božanski namen. Vsi skupaj pa se po najboljših močeh trudimo, da bi dosegli največ kar zmoremo, da bi uresničili naše želje in sanje. Ko so to hkrati želje in sanje naše duše, živimo svoje poslanstvo.
Suzana Clara