Večkrat lahko preberemo stavek, da je v tempu našega življenje potrebno poskrbeti za dušo in telo. Naše energije potrebujejo gibanje in potrebujejo počitek. Pomembno je, da znamo v svojem življenju živeti harmonijo med delom in počitkom, saj se le tako ne iztrošimo. Naše okolje nas večkrat pritiska, da v početju gremo čez mejo in to harmonijo porušimo.
Telo je tempelj naše duše. Zato je pomembno se včasih ustaviti in pogledati kakšne pogoje za življenje dajemo našemu telesu. Na milijarde celic se deli in tako ustvarja pogoje, da živimo, da smo. Brez naše kontrole in brez našega zavedanja. Telo samo ve, kdaj in koliko. Če znamo slediti glasu našega telesa, ga ne bomo pripeljali v težave. Pa se večkrat obnašamo, kot da je večno in brez omejitev.
Osnovno dejanje, ki nas ohranja pri življenju je dihanje. Vdih in izdih. Vse premalo se zavedamo, da je dihanje osnova za življenje. Stres, tempo, hitenje, naše dihanje ustavljata in ga kontrolirata, kar pomeni, da ni več sproščeno. Sploh se v tempu življenja ne zavedamo, da dihamo plitko in neenakomerno. Večkrat smo tudi izpostavljeni zelo slabi kvaliteti zraka. Za to, da naše dihanje vsaj delno sprostimo ni potrebna ne vem kakšna priprava. Pomembno je samo, da se za trenutek ustavimo in zavestno zadihamo. Vdih in izdih. Predstavljamo si, da vdihnemo svetlobo in izdihnemo težo ali sivino. To lahko počnemo večkrat na dan in kjerkoli se nahajamo. Vdihnemo globoko in s polnimi pljuči, vse do prstov našega telesa in izdihnemo do konca koliko zmoremo. Napetost, ki jo čutimo v telesu se bo sprostila.
Naše telo vsebuje zelo veliko vode. Študije so pokazale, da je kvaliteta vode odvisna od tega, kje se nahaja. Če je voda izpostavljena slabemu vplivu ali hrupu, je na nek način poškodovana. Ni pomembno samo, da je kemijsko čista, pomembna je tudi njena vrednost. Tudi voda nas lahko zdravi. Pomembno je, da jo pijemo in s tem telesu pomagamo, da ostane hidrirano in v dobri kondiciji. Voda, ki nam je, v glavnem, vsakodnevno dostopna ni prav živa. Preden pride do nas na poti pobere določene kemikalije in njena vrednost se izgubi in na nek način umre. Zato je zelo koristno za naše telo, da ko je možno zaužijemo vodo iz narave, pri njenem izviru. Da tako potešimo žejo, tudi v smislu, zaužitja žive vode. Vode, ki ni zaprta v steklenici in prepotuje kilometre in kilometre preden pride do nas, vode, ki ji niso dodani razni dodatki, da ji izboljšajo okus, ampak vode, ki je v svoji naravni obliki, živa, igriva in prodorna.
Ob vodi potrebuje naše telo tudi hrano. In prav o tej dobrini je v zadnjih letih nastalo največ študij. Veliko strokovnjakov in nestrokovnjakov deli med nas svoja razmišljanja, kaj je dobro in kaj ni dobro uživati. Tudi na področju prehranjevanja so se pojavile različne zapovedi, kaj smemo in kaj ne smemo. Ob vsem tem pa se pozablja, da je kvaliteta hrane odvisna predvsem od ljubezni, ki jo vlagamo ob njeni pripravi. Da je obrok kvaliteten, če ga pojemo v miru in s spoštovanjem. Več je pravil kaj je dobro, jesti, več je alergikov in ljudi, ki so občutljivi na določene sestavine v hrani, pravzaprav na njeno bistvo. Naše telo brez študije ve kaj je dobro zanj. Naše telo nam v določenem trenutku pove, kaj potrebuje in kaj si želi. Kakršnekoli omejitve v življenju upoštevamo, ki so nam vsiljene na lep ali grd način, iz našega življenja počasi gradimo ječo, v katero se sami zapremo.
Tempo življenja, ki si ga sami ustvarimo, nam določa koliko časa bomo namenili določenim aktivnostim. Naša izbira je, ali si bomo privoščili kvalitetno pripravljeno hrano, v katero bomo dali vso svojo ljubezen. Trdno verjamem, da hrana s seboj prinese sporočila tistega, ki jo je pripravil. Prinese njegovo ljubezen in prinese njegovo slabo voljo. In premalo se zavedamo, da hrana pripravljena pod pritiskom in slabo voljo, ki jo potem ponudimo svojim mladičem in najbližjim, v njih vnaša slabe kvalitete. In ko se to dogaja iz dneva v dan, iz tedna v teden, to pušča posledice. Tempo današnjega časa in potrošniško naravnana družba, nas bosta v to spretno potegnila, če ne bomo sami imeli zavedanja, da je Ljubezen pomembna. Vedno in povsod. In tako pridemo do nesmisla, ko kontroliramo svoje otroke, koliko stika bodo imeli s starimi starši, ker slabo vplivajo nanje, po drugi strani pa jim ponudimo kašico iz stekleničke, ki vsebuje vse sestavine, ki so potrebne za življenje, razen ljubezni. Nobenega vpogleda nimamo v to, kdo je to hrano pripravil. In to se mi zdijo nesmisli današnje dobe, ki smo jih brez problema kupili in jih vsak dan kupujemo.
Naši predniki niso imeli izobilja, večkrat niti hrane niso imeli. Vsak kos kruha so spoštovali. Preden so sedli k mizi so se ustavili in opravili molitev, da so se zahvalili za vsakdanji kruh. Lepa gesta, ki jih je stoletja in stoletja ohranjala pri življenju. Mi sedaj ne moremo živeti tako, ker je tempo življenja drugačen in kruha je več kot preveč in nimamo potrebe. Pa vendar, naša kvaliteta življenja ni odvisna od tega ali bomo spoštovali vsa priporočila strokovnjakov, kaj smemo in ne smemo in se v vsem tem izgubili, kvaliteta našega življenja je še vedno odvisna od globokega vdiha in izdiha, od količine žive vode, ki jo popijemo in od spoštovanja vsakdanjega kruha. Lepo je, če je naše življenje naravnano tako, da ob vsem kar počnemo globoko v sebi čutimo hvaležnost do stvari in do ljudi. Če ne, potem je ta trenutek pravi, da se odločimo za Ljubezen, kajti Ljubezen nam bo pomagala do hvaležnosti. Naše telo nam bo hvaležno, saj bo čutilo sproščenost in mir. To potrebuje, da se ozdravi, da živi, da je dostojen tempelj naši duši. Vdih in izdih, požirek vode in veliko Ljubezni pri pripravi hrane želim, da sprostimo naše telo.
Suzana Clara