V celotnem našem življenju izrečemo nešteto besed. Besede izražajo našo voljo, naše želje, naše misli, skratka vse kar bi radi sporočili okolici. Večkrat se premalo zavedamo, koliko energije vsebujejo besede, ki jih pošiljamo v svet. Besede v veliki meri krojijo naše življenje, odpirajo ali zapirajo vrata skozi katera želimo priti. Torej besede so odraz našega stanja in želja.
Za razliko od frizure, oblek, avtomobila, ki ga vozimo, besed ne vidimo, zato na njih dajemo manjši poudarek. Ne zavedamo se kako so pomembne. Življenje je veliko bolj preprosto, če so naše besede usklajene z našo notranjostjo, torej da govorimo to, kar mislimo in živimo. Ko se v življenju odločimo, da bomo govorili samo resnico, naša življenje postane preprosto in veliko bolj stvarno. V takem življenju lažje gradimo, to kar smo si zamislili. Če imajo besede resnice res tako veliko moč, zakaj je na svetu toliko laži?
Naša življenjska pot ima veliko večji smisel, ko začnemo živeti naše talente in zmožnosti, ko se razvijamo po poti, ki si jo je za nas izbrala naša duša. Res je, da ta pot velikokrat ni skladna s tisto po kateri bi mi želeli hoditi, pa največkrat se nam tudi ne zdi najlažja. Pa vendar. Tako je samo na začetku. Odvisno je od tega, kako so nas starši pripravili na življenje in kako so nas opremili, kakšne vrednote so živeli. Vsi živimo v nekem okolju, ki ima določena pričakovanja, kaj bi mi naj bili. Seveda želimo, da bi nas to okolje čimbolj sprejelo in zato večkrat odreagiramo tako, kot želijo drugi. In če to počnemo dalj časa se na to preprosto navadimo. In tako naše želje tonejo nekam v globino in nam s časom niso več tako zelo pomembne. Do tistega trenutka, ko naenkrat začutimo, da to pa ni to, to pa ni življenje, ki ga želimo živeti. In pride do preobrata. V sebi največkrat začutimo jezo na okolico, da nas je pripeljala do te točke. Pa vendar. Kaj ima okolica s tem, če mi ne živimo tega kar bi radi živeli?
Strinjam se s tem, da je tisti trenutek, ko spoznamo, da to naše življenje ni to, potrebno ukrepati. Ni modro kar pobegniti nekam drugam, ni modro porušiti vseh mostov za seboj, modro pa je pričeti se izražati v skladu z našimi željami. Vedno lahko živimo naše talente, vedno lahko živimo naše sanje, pa s tem ne bomo škodili okolici, prav nasprotno, v okolico bomo vlili vse tiste barve, ki jih s seboj prinašajo naše sposobnosti. Samo premagati je potrebno strah, tisti strah, zaradi katerega mislimo, da nas okolica ne bo sprejela takšne, kot smo v resnici. Ampak v naši najgloblji resnici smo Svetloba. Zagotovo nas bo okolica sprejela.
Ko smo zabredli že zelo globoko in naše življenje še zdaleč ni to kar čutimo, da bi moralo biti, je čas za spremembo. Kaj narediti, da ne bomo življenja sebi in drugim obrnili na glavo? Najprej je modro spremeniti naše izražanje. Za začetek je zelo modro začeti govoriti resnico. Pa ne resnico o drugih in drugim, ampak resnico sebi in o sebi. Naše besede naj bodo izraz in odraz nas samih. Ko bodo odraz nas samih, bodo naši stavki kratki in preprosti. Govorili pa bodo o nas. Najmočnejši stavek, ki ga bomo kadarkoli izrekli je: “Jaz sem.” Ta stavek vsebuje čisto resico in ko si dovolimo začutiti njegovo energijo, začutimo pravzaprav kako zelo smo močni. Jaz sem. Ko bomo temu stavku dodali še stavek: “To kar sem..”, bodo naše energije postale še bolj močne. Jaz nisem moje ime in priimek, jaz nisem moj poklic, jaz nisem moj položaj, jaz nisem moj sosed ali avtomobil, jaz sem to kar sem. Sem tudi vse to kar sem zgoraj napisala, ampak moja moč je v tem da sem to kar sem.
Ko sem zares to kar sem, me bo okolica sprejela. Pot do tega preprostega stavka velikokrat ni preprosta, pravzaprav sploh ni preprosta. Je pa edina, da dosežemo svoje sanje, je edina, da imamo dobre odnose in je edina, da vzgojimo otroke, ki bodo imeli za življenje trdne temelje. Ja, sploh ni preprosto biti Jaz sem, to kar sem.
V vsakem trenutku imamo priložnost začeti živeti ta preprosti stavek, ki nam bo zagotovo spremenil življenje. Če ga bomo živeli ali začeli živeti v osnovi in v sebi, potem ne bomo v okolici delali nobenih večjih vidnih sprememb. Vsaj za začetek ne. Naši problemi se bodo sami razrešili. To sicer ne pomeni, da sedimo nekje v kotu in si ponavljamo ta stavek in bodo problemi kar izginili, ampak pomeni, da ga vnesemo v vsako našo odločitev, v vsako naše delo in počasi postane naše življenje bolj naše. Ne prekinemo odnosov z ljudmi, ki jih v osnovi imamo radi, ni nujno, da se preselimo na konec sveta, sploh ni nujno, da komurkoli povemo za našo spremembo, pomembno je, da se v sebi odločimo, da bomo od danes “Jaz sem, to kar sem.” In naše življenje bo naše. Ne bo nas zanimalo kaj si ti, ampak nas bo zanimalo kaj sem jaz. To ni egoizem, to je živeti vse kar nam je bilo dano na začetku in takšni smo najboljši in ljudje okoli nas bodo uživali z nami, ker bomo odsevali našo dušo in Ljubezen.
Življenje Jaz sem to kar sem, je različno od življenja Jaz želim, Jaz hočem in zelo različno od življenja Ti si, Ti nisi.
Nič hudega, če smo do tega trenutka bili nekdo drug, živeli življenje naših staršev, partnerjev, šefov ali otrok. Prišli smo do tega trenutka, ko smo se spomnili, da se lahko izrazimo tudi tako, da ne bo boleče za okolico, brez obtoževanj in usmerjanja energije v druge. Niso oni, ki nam jemljejo energijo, mi smo tisti, ki svojo energijo, ki nam je bila dana nespametno razmetavamo. In zdaj takoj lahko s tem nehamo. Zdaj takoj lahko postanemo Jaz sem. Ko to izrečemo in tudi zares mislimo, v sebi začutimo stabilnost in svoje podplate, ki so povezani z mamo Zemljo, ki nam daje moč. Po našem telesu steče energija, ki nam bo dala moč za vse naše podvige, ki so zares naša želja in naše hrepenenje. Tako bomo postali steber družbe, postali bomo nekdo na katerega se lahko naši bližnji zanesejo, postali bomo oseba, ki si je všeč, ker skozi svoje delo prepozna delo duše. Ni potrebe, da drugim postavljamo omejitve, potrebno je sebi dati svobodo vedno in povsod.
Preprosto… Jaz sem, to kar sem.
Vse dobro vam želim,
Suzana Clara