Kar nekaj časa je minilo odkar sem napisala zadnje vrstice za objavo. Včasih nas življenje pošlje v drugo smer. V novo učenje. Na pot, ki je ne pričakujemo in za katero nismo vedeli, da obstaja. Če smo takšni, da rečemo JA, potem se zgodi veliko zanimivih stvari. Ja, veliko stvari se je spremenilo, svet se je spremenil. S tem mislim moj svet. Nič ni več tako, kot je bilo pred tremi leti, ko je nastal moj zadnji prispevek.
Zato se mi zdi, da planiranje naše prihodnosti nima prav velikega smisla ali veljave. Veliko bolj modro je, če v tem trenutku vemo kaj želimo in kako bi se radi počutili čez nekaj let. Če vemo kaj želimo, potem nam življenje to ponudi in nas podpre pri možnostih, da vse to tudi dobimo. Vsaj takšne so moje izkušnje z Življenjem.
Na tej moji poti zadnjih treh let je bila tudi selitev na drugo lokacijo. In, ko sem pospravljala stvari sem med pozabljenimi stvarmi našla dva listka, ki sta pritegnila mojo pozornost. Na teh dveh listkih sem 5 let nazaj napisala kaj si želim v življenju. V tistem času, ko sem zapisovala svoje želje sem na seznam napisala tudi stvari, ki sem si jih želela, ampak če iskreno priznam nisem zagotovo verjela, da se bodo kadarkoli zgodile. 20 želja je bilo na seznamu. Ko sem začela prebirati seznam, sem bila presunjena, ker se je vse kar je bilo zapisano zgodilo, razen sedmice na lotu :-). Ja, tako je, če vemo kaj bi radi.
Trdno verjamem v to, da biti nesrečen ni nekaj kar nam je dano. Biti nesrečen je odločitev, je posledica preteklih dejanj in naših odločitev. Veliko preizkušenj nam pošilja življenje. Ampak te preizkušnje niso naša nesreča. Res je, da nam vzamejo sapo, velikokrat tudi prizadenejo in ne vemo kaj narediti, da se izkopljemo iz žalosti. So stvari, ki jih predelujemo več let, stvari za katere mislimo, da so že preteklost, pa se spet pojavijo in na naše lice prikličejo solze, ali sprožijo jezo. Pa vendarle obstaja nekaj, kar nas vedno varuje in nam pomaga v težkih trenutkih. To nekaj velikokrat pride v obliki, ki jo težko sprejmemo, pa vendarle, vedno obstaja rešitev.
Moje izkušnje so me naučile, da je potrebno se ustaviti in počakati, da se stvari razjasnijo in šele potem ukrepati. Modro se je ustaviti in se vprašati, kaj zares nam je pomembno in kaj zares si mi želimo. Pomembno je, da se poslušamo in vse kar naredimo naredimo iz sebe in za svoje dobro počutje. To ni egoizem. Če smo nesrečni ob tem, ko nekaj počnemo, ali pa če počnemo nekaj zaradi drugih in za druge, potem se čez nekaj časa utrudimo, počasi ugašamo in izgubljamo življenjsko moč. Pomembno je, da drugim stojimo ob strani po svojih najboljših močeh. In pomembno je, da vedno v vsakem trenutku damo vse od sebe, kjerkoli in kadarkoli. To je tisto kar nam daje moč. Moč potrebujemo, da lahko opravljamo svoje poslanstvo, kakršno koli smo že dobili, ko smo prišli na ta svet.
V teh časih, ko sem nam zdi, da gre vse v neko čudno smer zlahka spregledamo, da se pravzaprav okoli nas rojeva svet poln ljubezni in svetlobe. Da so nam dane možnosti, ki nam še niso bile na voljo. Ja, veliko je tudi motilcev okoli nas, ki nas hitro potegnejo v to, da sodimo, obsojamo, kritiziramo in še kaj in s tem služimo temi in temo seveda tudi dajemo naprej. Ljubezen je svoboda, je luč, je prijazna beseda, je vzpodbujanje, je vzeti si čas, je pogledati v oči, je dati roko, je biti v oporo…
Modro se je vsak dan vprašati koliko Ljubezni je bilo danes v mojih dejanjih. Posebej še takrat, ko smo v težkih situacijah, prepirih, jezi in žalosti. Obstajajo tudi situacije v katerih še ne moremo deliti Ljubezni, ker ne zmoremo. Nič hudega. Takrat je pomembno, da se spomnimo, da Ljubezen nosimo v sebi in da zagotovo obstaja rešitev. Predvsem takrat, ko ne vemo kaj narediti, kako narediti, da bo prav. Dejanje in dajanje iz Ljubezni je zmeraj rešitev. Vsi je imamo v sebi na pretek in ta naša Ljubezen ni odvisna od okolice ali ljudi, ki so okoli nas. Naša je in ko jo delimo je imamo iz trenutka v trenutek več. In tako gradimo naše Življenje.
Suzana Clara