Velikokrat pomislimo na to, da je pravzaprav vse kar želimo to, da bi bili srečni. Da bi šli skozi življenje v miru in razumevanju, da bi nas drugi razumeli, da bi nam podarili ljubezen, da bi delali to kar si želimo, da bi bili zdravi. Življenje nas pa velikokrat vodi po povsem drugih poteh. Na vsakem koraku srečujemo nemogoče ljudi, hodimo v službo, ki je ne maramo, iz trenutka v trenutek smo bolj v kaosu in ne najdemo mirnega trenutka zase. Zakaj naše življenje postane hitenje iz točke A do točke B, zakaj na tej poti velikokrat ne opazimo ljudi in narave, zakaj se preprosto ne ustavimo in si odpočijemo?
Naše življenje je sestavljeno iz majhnih odločitev in majhnih trenutkov. Te majhne stvari nam delajo probleme. Ko pridemo do velikih odločitev, za katere vemo, da bodo trajale dlje časa, ali pa celo življenje, smo sposobni si vzeti čas in povprašati strokovnjake kaj mislijo. Velike odločitve niso naš problem, naš problem so vsakodnevne manjše odločitve. Te krojijo naše življenje. Neštetokrat na dan smo poklicani, da povemo resnico, da smo iskreni. V malih stvareh. Pa se zelo velikokrat odločimo za laž. Največkrat je lažje in mislimo, da majhna laž pa tako ali tako ne škodi. In s temi majhnimi lažmi krojimo svoje življenje. Kot, da je vsaka mala laž opeka s katero gradimo našo lažno podobo. Zgodi se celo tako, da se več ne zavedamo, da nismo iskreni. Sami začnemo verjeti svoji zgodbi.
Najhujše je to, da neresnice govorimo ljudem, ki so nam blizu, ljudem, ki jih imamo radi. Včasih zato, ker ne prenesemo, da bi ti naši ljubljeni poznali naš pravi obraz, ali pa se jim bojimo povedati. Radi bi bili najboljši zanje. In te male laži nas vklenejo v okove. Navadimo se jih, ne zdijo se nam pomembne. In ko jih osvojimo, lahko presedlamo na večje laži. Vsaka laž, ki jo izrečemo je obremenitev za naše energije. Je teža, ki pade na našo dušo. Je tema v katero se oblečemo. In tako postajamo nesrečni in vedno bolj obteženi. Nemalokrat tudi sebi ne priznamo resnice. In ker sami nismo zaupanja vredni, ne zaupamo več ljudem, ne zaupamo v življenje in ne zaupamo sebi.
Rešitev naših težav je, da se v sebi odločimo, da bomo iskreni. Da bomo govorili resnico in, da bo resnica temelj našega življenja. Odločitev mora priti iz srca in iz naših globin. Ni potrebe, da gremo prekopavat vse energije za nazaj, pomembno je, da je naša odločitev trdna in, da bomo od tega trenutka živeli v resnici. Da pogledamo vase kaj si zares želimo in začnemo delati na tem. Glavna razlika med ljudmi je prav v iskrenosti in resnici. Največkrat se zdi, da se ne izplača biti iskren, ne izplača se biti marljiv in delaven, ne izplača se zazreti vase in pogledati kaj nosimo v notranjosti. Same probleme nam to prinese, največkrat prinese manj denarja in manjšo slavo. Na začetku je morda res tako. Na dolgi rok pa je zagotovo drugače. Sreča se ne meri z denarjem. Ko živimo svojo resnico, ko govorimo resnico o sebi, ko pokažemo svoje talente, saj ti so naša resnična energija, takrat v sebi začutimo mir. Kot, da smo po dolgem času prišli domov in nas čaka toplo ognjišče. Občutek je zares lep. In ta občutek ja za razliko od neresnice trajen, naši možgani pa spočiti.
Zaupanje je ključ do uspeha. Zaupanje vase, v okolje v katerem se nahajamo in zaupanje v življenje. Tega nam ne morejo dati drugi, niti naši najbolj ljubljeni ne. To zaupanje moramo najti v sebi. Lahko nam pomagajo, pa še vedno je naloga naša. Ja, lahko se naše življenje obrne na glavo, začeli bomo živeti povsem drugače. Ker smo navajeni zapletov, je prva misel ta, da je potrebno vsem priznati naše neresnice in objaviti ne vem kje vse, da smo sedaj drugačni. Ni potrebe. Ta naša sprememba se mora zgoditi navznoter. Izrazi se kot iskren pogled v oči ljudi, ki jih imamo radi, kot veselje pri delu, kot nasmeh, ki ga podarimo neznancu, kot trenutek zase. Nič ni potrebno govoriti, nikomur nič povedati, ni potrebno se preseliti in razglasiti, da smo sedaj drugačni. Potrebno je samo sprejeti to zavedanje in od tega trenutka začeti živeti drugače. Bolj kot bomo razglašali in obžalovali staro življenje, večji kaos bomo naredili in naše življenje ne bo mirno. Ta resnica in iskrenost se morata začeti širiti počasi, počasi bodo ljudje v nas začutili lepo energijo, počasi nas bodo začeli gledati drugače in počasi bomo mi začeli zaupati sebi in življenju.
Nobene posebne tehnike ne potrebujemo za spremembo, nobenega vpletanja drugih, potrebujemo samo trenutek odločitve. Trenutek, ki bo samo naš in ta trenutek bo majhen in kratek, pa vendar najbolj pomemben v našem življenju. Čudež smo in na svetu lahko ustvarjamo čudeže. Prav vsi. Največji čudež je Ljubezen. Več je dajemo, več je imamo. Zato ni potrebe, da razmišljamo, da smo ljubili preveč. Nismo. Mogoče nismo znali sprejeti ljubezni, ki nam je bila ponujena, mogoče nas je bilo strah, mogoče nismo znali zaupati. Pa vendar, to je bilo, to je bilo v preteklosti, v našem starem življenju. Sedaj stopamo v novo življenje. Odločili smo se, da bomo zaupali in uspeli. Odločili smo se, da bomo pogledali vase in sprejeli svoje talente, sprejeli svojo službo, sprejeli svojega partnerja, sprejeli svoje otroke, sprejeli ta svet takšen kot je. Poklicani smo, da s svojimi talenti pokažemo ljubezen, najprej do sebe in tudi do drugih. Kaj je Ljubezen do sebe?
Ljubezen do sebe je v vsakem trenutku živeti in govoriti resnico, Ljubezen do sebe je odločiti se za Svetlobo, Ljubezen do sebe je govoriti o sebi, Ljubezen do sebe si je vzeti trenutek zase. Ljubezen do sebe je govoriti resnico sebi in o sebi. Ljubezen do sebe je ne soditi druge. Ljubezen do sebe je, svojo službo narediti sanjsko. Ljubezen do sebe je sprejeti otroke takšni kot so in jih podpirati. Ljubezen do sebe je biti iskren do partnerja in do ljudi okoli nas. Ja, vse to je Ljubezen do sebe. Tisoč obrazov ima Ljubezen do sebe. Prikaže se nam v vsaki mali odločitvi in v vsakem malem trenutku našega Življenja. Imejmo se radi.
Suzana Clara