V svojem ranem otroštvu smo se stvari naučili zato, ker smo bili radovedni in popolnoma brez strahu. Ko smo odraščali so nas naučili kaj vse je nevarno in kaj ne. Šlo je za življenjsko nevarnost, za preživetje. Spoznali smo kaj vse ne smemo narediti, ker se lahko poškodujemo. Z nadaljnjim odraščanjem smo se naučili še veliko drugih stvari. Naučili ali pridobili pa smo tudi različne strahove, ki so nas omejevali kaj se spodobi in kaj ne. Seveda spet odvisno od družbe v kateri smo odraščali. Vse te prepovedi so omejevale naše zanimanje oziroma radovednost. Seveda je bilo odvisno tudi od nas kakšen karakter smo in koliko smo se vsemu temu uprli. Prišli smo v obdobje pubertete, ko smo se uprli vsemu in vsakemu, ker smo razvijali svojo podobo odraslega človeka. Pa vendar se življenje po obdobjih ne spreminja tako zelo. Še vedno potrebujemo radovednost, da se naučimo kaj uporabnega.
Življenje nas je zelo razvadilo. Na določenih področjih tako zelo, da smo izgubili zanimanje, da bi se še sploh kaj naučili. Strahovi pa so postali naš vsakdanjik. Pa vendar, ob rojstvu nam je bila dana predvsem ljubezen, takrat smo bili brez strahu, vsaj zavedali se ga nismo. Lahko bi rekli, da je sedanje življenje kvalitetno predvsem od količine strahu oziroma ne strahu, ki ga premoremo. Odvisno je od količine Ljubezni ki smo jo sposobni vnesti ali aktivirati v svojem življenju. Od nekdaj so se pojavljale stvari, ki jih človeštvo ni poznalo. Odkrivali smo nove kulture, nove živali in nove rastline. Smo v obdobju, ko človeštvo več ne odkriva novih stvari, smo jih pa začeli ustvarjati. In nekatere stvaritve se zdi, da gredo velikokrat čez vse meje dobrega okusa in spoštovanja človeka. In normalno je, da se vprašamo kam vse to pelje naš svet. Naš trenutni dom kjer prebivamo. Majhni smo in zdi se nam da nimamo vpliva na to kaj vse se dogaja. Zdi se, kot da se naš osebni svet mora prilagoditi velikemu svetu in skupaj z njim drveti v propad. Pa vendar ni čisto tako. V velikem svetu vladajo sile in energije, ki vse to dopuščajo z določenim namenom. Zemlja uničevanje nje same dopušča z določenim namenom, vse dokler ne bomo presegli določene meje.
Če smo v preteklosti raziskovali in se učili o okolju, je sedaj čas, da pogledamo vase. Da ugotovimo kaj še obstaja razen našega fizičnega telesa. Za naše fizično telo smo izumili veliko pripomočkov in sredstev, ki mu pomagajo, da izgleda lepše, da se sprosti, da se razvija. Pa vendar, zakaj niti ob vsem tem ne občutimo tiste trajne sreče? Ko se začnemo ukvarjati sami s seboj, nas naša pot zagotovo pripelje do drugih vidikov fizičnega telesa, ki vplivajo na naše počutje. Živimo v času, ko je pomembno, da se zavedamo, da imamo dušo, čeprav se nam zdi, da je s prostim očesom ne znamo videti. Pomembno je, da raziskujemo naše telo kot energijo, ki nas obdaja in gradi. Vse to je zelo neznano in neraziskano, pa vendar nam je to znanje zelo blizu. Tako kot pri vsakem učenju, moramo tudi pri raziskovanju naše osebnosti in obstoja biti radovedni in raziskati neraziskano. Če nas je strah višine nikoli ne bomo splezali na goro in doživeli prekrasnega razgleda, ki nam ga gora ponuja. Če nas je strah naših globin, nikoli ne bomo spoznali kaj vse zmoremo in videli kakšen čudež smo zares. Potrebno se je soočiti z neznanim, da postane znano in raziskano. Samo mi imamo dostop do najglobljih naših notranjih energij. Samo mi zmoremo tako daleč, da vidimo kaj se v nas zares skriva.
In tega se velikokrat bojimo. Tam v naših globinah je skrito naše otroštvo, v naših globinah so skrite energije, ki smo jih prinesli s seboj na ta svet. Lahko, da so del sveta v katerem smo bivali pred našim rojstvom, ki ga ne poznamo. Lahko te energije niso od tega sveta, ki ga sedaj poznamo. Pa jih vseeno nosimo s seboj. Vseeno so del našega obstoja in lahko so nam v veliko pomoč. Če nekaj ne poznamo in nas je strah, še ni rečeno, da ne obstaja. Zelo lahko je ignorirati stvari, ki jih ne vidimo s prostim očesom, vsaj zdi se nam da jih ne vidimo. Res je, da na niso vidne s prostim očesom, ko hitimo skozi življenje in nas je strah. Ko pa se ustavimo, pa se lahko iz oči v oči srečamo s svojo dušo. In iz tega srečanja lahko izvemo marsikaj. Smo svet v malem in v sebi lahko najdemo vse kar potrebujemo in želimo. Pravzaprav vse kar ustvarimo prihaja iz nas in je del naših energij. Naši talenti in sposobnosti so del naših energij.
Včasih srečujemo ljudi, za katere se nam zdi, da jih poznamo že od nekdaj. V življenju imamo osebe, ki jih ne želimo imeti pa so vseeno del našega življenja, lahko se celo zgodi, da nam krojijo življenje. Lahko se odločimo in jih podimo od sebe ali jih ignoriramo, lahko se pa odločimo in raziščemo zakaj so tukaj. Kaj imamo z njimi skupnega? To so neznane stvari, neznane energije. Modro jih je raziskati in neumno jih je ignorirati ali si celo zapletati življenje z jezo in neugodjem. Smo največji čudež na svetu in tudi ljudje, ki so okoli nas so največji čudež. Potrebujemo radovednost, potrebujemo pogum, da raziščemo zakaj se nam dogajajo določene stvari in zakaj ne najdemo sreče. Sreča prihaja od znotraj in ko se tega zavemo in začnemo verjeti v to, postanemo raziskovalec samega sebe in to je zagotovo prava pot. Edina smiselna, ki se obrestuje. Karkoli bomo o sebi raziskali in karkoli bomo vložili vase je naložba, ki je smiselna. Na naši poti srečujemo ljudi, ki so samo pokazatelji kje imamo problem in ga je potrebno raziskati. In vsem, čisto vsem moramo biti hvaležni, da so del našega življenja.
Ko premagamo določeno težavo, ko pridemo preko nje in pogledamo nazaj na prehojeno pot, vidimo da je bilo smiselno vse kar se nam je zgodilo. Da ima vse kar je tvorilo našo preteklost nek smisel. Če smo se pripravljeni učiti iz vsega v preteklosti dobimo določeno spoznanje. Zelo modro je, da ga ozavestimo, ker nam tako spoznanje lahko pomaga naprej v življenju. Ko pogledamo nazaj na naše življenje in ugotovimo, da nam je prineslo spoznanja se veselimo vsakega dne posebej, ker bomo ponovno pridobili novo spoznanje. In tako gradimo naše zadovoljstvo. S časom spoznamo, da so za nas pomembne predvsem stvari, ki se dogajajo nam in ne ljudem, ki so daleč proč od nas. Postanemo zadovoljni s svojim življenjem in znamo ceniti to kar nam je dano. Modrost življenja leži v tem, da spoznamo, da smo mi pomembni v našem življenju in da s tem, ko skrbimo zase, delamo dobro tudi okolici in ljudem, ki živijo z nami.
Ko skrbimo za naše zdravje in počutje, to pomeni, da ljudje, ki so z nami nimajo skrbi s tem kako se počutimo. Ko skrbimo za to, da smo odprti in polni ljubezni okoli na gradimo srečno in zadovoljno partnerstvo in prav tako druge odnose. Ko skrbimo za svoj dom, ustvarjamo toplino v domu. Od vsega tega imamo mi največjo korist in posledično tudi naše okolje. Iz srca poskrbeti zase pomeni, da sebi privoščimo dobre stvari in se izogibamo tistim, ki nam škodijo. Veliko neraziskanega je še v nas. Raziskovanje se nikoli ne konča, dokler živimo na Zemlji. Naše globine so zelo globoke in v sebi lahko najdemo zelo koristne stvari. Strah nam lahko to raziskovanje prepreči. Zato je modro v sebi gojiti Ljubezen. Ljubezen bo izpodrinila strah in mi se bomo dobro počutili. Namesto tega, da lovimo vsak naš strah posebej in ga razčlenjujemo je smiselno gojiti Ljubezen do vseh in do vsega. To je najbolj zanesljiva metoda raziskovanja samega sebe. S tem raziskovanjem dobivamo spoznanja, ki so sestavina naše sreče. Res je, ne moremo jih videti, lahko jih pa občutimo. In ta naša spoznanja so neskončno dragocena in naša so. Zato ni modro dovoliti, da jih nekdo izpodbija in nam ponovno vcepi strah. Negovati jih moramo in spoštovati, da lahko vodijo do naslednjih spoznanj, ki gradijo še večjo srečo.
Spoznanja niso vedno prijetna, so pa vedno odrešitev in korak naprej. Vsako spoznanje vodi do večje stabilnosti in stabilnost šteje. Stabilnost nas pomiri. Še veliko spoznanj nas čaka, da jih odkrijemo. Naše življenje je barvito in kar je najbolj pomembno, naše življenje je naše. In v našem življenju odkrivamo naša spoznanja. Samo to življenje imamo in od nas je odvisno ali bomo živeli tuje strahove, ki bodo večali naše strahove, ali pa bomo živeli Ljubezen in odkrivali spoznanja, ki govorijo kdo smo in zakaj smo tukaj. Potrebno se je podati v neznano, v odkrivanje naših globin in v sebi odkriti Ljubezen, ki je tukaj že od nekdaj in čaka, da bo odkrita.
Suzana Clara