Zaupanje je v življenju ključnega pomena. V katerikoli fazi življenja smo in v katerikoli situaciji se znajdemo. Zaupanje je ključnega pomena. Čeprav bi pomislili, da okoli nas ni zaupanja vrednih situacij in ljudi, pravzaprav to za nas ni tako zelo pomembno. Najbolj pomembno je zaupanje vase. Vera vase, da bomo iz danih možnosti naredili največ kar lahko, da bomo preživeli, da bomo dosegli svoje cilje in uresničili svoje sanje. Na naši poti življenja doživimo veliko preizkušenj. Bodisi nam življenje samo postavi na pot ovire, ki jih moramo premagati, lahko nam jih postavi okolica, veliko ovir pa pravzaprav sebi postavljamo sami. Zaupanje pa pri reševanju igra ključno vlogo. Ko zaupamo vase smo povezani s svojo notranjostjo in s svojo največjo, neskončno močjo. Pridemo do energij, ki nam ponujajo rešitve, kot da smo povezani z vsem znanjem tega sveta. Verjamemo, da smo na pravem mestu ob pravem času. In res je tako.
Prišli smo v obdobje, ko na vsakem koraku naletimo na pravila in ovire. Sploh se več ne znajdemo kaj je prav in kaj narobe. Nimamo več pregleda nad pravili, nad omejitvami. To nas lahko privede do velike notranje stiske. Pravila se med seboj izključujejo, mi pa smo postavljeni pred dileme. Dileme se nam na prvi pogled predstavijo kot nerešljive, lahko se nam za trenutek zazdi, da situacije nimajo rešitve. Pa vendar. Vsako jutro vzide sonce in nam pošilja svoje žarke svetlobe. Za vsako nočjo ponovno pride dan in nam razjasni pogled. Torej Univerzum še vedno deluje enako, kot je deloval pred neštetimi tisočletji. Mi pa še vedno, ko pogledamo vase, lahko najdemo zaupanje in vero vase. Svet je v osnovi še vedno lep. Prišli so časi, ko ne smemo svobodno pokazati svojega obraza. Moteče je in boleče. Ljudje smo navajeni, da z nasmehom prinašamo svetlobo na svet. In to nam je v teh časih odvzeto. Ostale so nam oči. Z očmi lahko komuniciramo brez besed, z očmi se lahko povežemo z okolico. To je sedaj naša možnost. Oči so ogledalo naše duše. Prišel je čas, ko lahko z ljudmi, komuniciramo z očmi. Tudi to je nekaj. Pravzaprav je takšna komunikacija zelo globoka. Niti se ne zavedamo njene moči. Pa vendar, če želimo z očmi pokazati, to kar smo prej lahko pokazali z bežnim nasmehom, moramo odpreti naše srce in našo dušo.
Potrebno je znotraj vseh omejitev, ki nam jih nalaga družba pogledati vase. To je edino kar je še preostalo. In najbrž ima to svoj namen. Potrebno je globoko v sebi spoznati, da nismo Bogovi, čeprav se v naših energijah skriva celoten Univerzum. Nismo Bogovi. Zavedati se moramo, da to kar imamo v sebi, to sejemo naokoli v okolico. Če smo polni strahu bomo naokoli sejali strah, če v sebi najdemo Ljubezen, pa bo Ljubezen tista, ki jo bomo delili z drugimi. Ni potrebe, da zaradi našega strahu trpi okolica. Ker ne želimo pokazati svojega strahu, ne želimo priznati, da nas je strah, ta strah zapakiramo v različne ljudem prijazne paketke. Zapakiramo ga celo v navidezne rešitve. Nimamo poguma, da bi preprosto priznali, da se bojimo, da nismo kos situaciji, pa ta strah zapakiramo v skrb za druge. In okolica ta strah kupi, ga prevzame. In odgovornost je na naših ramenih.
Zato je potrebno v sebi najti moč. Tisto moč, ki izhaja iz našega čistega srca, ne tisto moč ki nam jo dajejo položaj ali situacija v kateri se lahko pokažemo. Sedaj je potrebno najti v sebi moč, ki je vredna človeka. Odgovorni smo zase in za svoja dejanja. Ne glede na to kje na družbeni lestvici se nahajamo. In vse kar imamo je naša moč, ki izhaja iz Ljubezni. To se je v preteklosti že velikokrat potrdilo. Vsaka zunanja moč je prešla, vsak položaj se je končal in na koncu ostanemo sami s seboj in našimi deli, ki jih pustimo za seboj. Na koncu naše poti se srečamo s seboj in Svetlobo, če ne takrat na koncu spregledamo in spoznamo Ljubezen. Pa ni potrebe, da čakamo na konec. Ta Ljubezen in ta notranja moč v tem trenutku čakata, da ju odkrijemo, da ju spoznamo. Čakata, da nas potolažita in nam povesta, da bo vse dobro. Ponujata nam vero in zaupanje vase, ki sta v teh časih še kako potrebna. V nas prebujata iskrenost in ponižnost, pred energijami, pred Univerzumom, pred okolico. Preko teh energij spoznamo hvaležnost, ki je ključ do sr(e)čnega življenja. Ja, vse to so stvari, ki niso prav zveneče v teh časih. S temi stvarmi si ne pridobimo navideznega položaja moči. Na prvi pogled se nam zdi, da se nam to ne izplača. Pa vendar. Edino resnica, iskrenost, Svetloba in Ljubezen nas vodijo v Življenje, ki je vredno življenja. Potrebno se je ustaviti, kjerkoli smo se znašli in se vprašati koliko teh kvalitet imamo v našem življenju. To je naša dolžnost in odgovornost, ki jo imamo sami do sebe. S tem načinom bomo v okolico vnesli lepe energije in zaživeli človeka vredno Življenje. Odločitev je naša, pa kjerkoli smo se v tem navideznem kaosu znašli. Srečno.
Suzana Clara