Veliko besed je v zgodovini bilo in še bo napisanih o ljubezni. Knjige, pripovedovanja, različna stanja ljudi, nam pričajo o različnih stanjih Ljubezni. Ljubezen je ena sama in edina in ne postavlja pogojev, smo rekli v enem izmed prejšnjih prispevkov.
Ugotavljam pri drugih ljudeh in tudi pri sebi, da veliko lažje ljudje dajemo ljubezen, kot pa jo sprejemamo. Najbrž ima to opraviti z našo voljo. Ko dajemo lahko mi nadziramo kako in kdaj bomo dali. Čeprav mislimo, da ljubezen dajemo spontano, je delno vedno nadzorovana. In takrat ko vklopimo kontrolo, takrat izgubi tisto brezpogojnost in s tem Ljubezen zmanjšamo.
Povsem druga slika pa se pokaže, ko govorimo o sprejemanju ljubezni. Ta doživlja veliko več kontrole, kot pa si mislimo in predstavljamo. Ob besedi Ljubezen si takoj predstavljamo noro zaljubljen ljubezenski par, ki sta srečna, do konca svojih dni. To je samo del ljubezni, ki obstaja v našem življenju. Veliko življenj izgubi smisel, ker se pravljica ne uresniči. Veliko ljudi je žalostnih, ker se on ali ona ne odziva na ljubezen.
Naš svet je tako zgrajen, da je ob vsakem trenutku okoli nas nešteto ljubezni. V svoji omejenosti je niti ne iščemo, niti ne opazimo, pa jo imamo pred nosom. Ljubezen ima veliko obrazov in stanuje na veliko različnih mestih. Ni samo partnersko življenje tisto, ki lahko neguje Ljubezen, vsaka naša beseda in dejanje, vsak naš korak, vsaka naša misel in naša namera. Vse to je Ljubezen. In ko tako razmislimo, pravzaprav nihče na tem planetu ne bi smel biti žalosten, zaradi neobstoja Ljubezni. Žalostni smo zato, ker Ljubezni, če ne pride v taki obliki, kot smo si jo zamislili, sploh ne opazimo. Če pa jo že opazimo, pa je nismo sposobni sprejeti.
Sposobni pa smo leta in leta strmeti v zaprta vrata, čakati, da se odprejo, zapraviti svoje talente in čas, samo da je po naše. No, tudi to je lekcija. Naučiti se sprejeti, da se vrata ne bodo odprla, da še ni čas za to. Prevečkrat pa pozabimo, da se lahko to naučimo v eni minuti, pustimo zaprta vrata, gremo v življenje, živeti naše talente in sposobnosti in se vsake toliko časa vrnemo, pogledati ali so se mogoče vrata že odprla. Pa ni problem v vratih, problem je v našem strahu, ker se enostavno bojimo, da bomo ugotovili, da nam za ta vrata sploh ni mar, ker bomo našli druga vrata. In potem ne bo po naše. Izgubili bomo kontrolo. Ko strmimo v zaprta vrata, nam življenje na pot pošilja razne Ljubezni v obliki ljudi, dogodkov, bolečine, veselja pa še kaj bi lahko naštevala. V tistem trenutku nismo sposobni sprejeti Ljubezni.
Ko pripovedujemo o svojem življenju, največkrat povemo, koga vse smo ljubili, komu vse smo dali ljubezen, kako velika je ta Ljubezen bila in podobno. Ne spomnimo pa se ali pa sploh ne vemo, koliko Ljubezni je šlo mimo nas, ker je nismo bili sposobni sprejeti. Ljubezen je. Tukaj in zdaj. Prav v tem trenutku, ko to pišem in ko to berete je okoli nas veliko Ljubezni. V obliki narave, ljudi, stvari. Ljubezen je v našem delu, v naših besedah in dejanjih. Pa je res? Če nismo prepričani, potem je ta trenutek čas, da se ustavimo in to spremenimo. Predvsem pa je čas, da poizkušamo dojeti, razumeti in videti, kje okoli nas je Ljubezen. Veliko lažje je dajati, kot sprejemati. Zato se je potrebno potruditi, da vidimo in sprejmemo. Veliko več ljudi je okoli nas, ki nam želijo dati svojo Ljubezen, kot pa smo sposobni videti.
Naj bo ta trenutek pravi trenutek, da pogledamo okoli sebe in prepoznamo Ljubezen, ki želi biti sprejeta. Lahko je sprejeti Ljubezen, ki se kaže kot prijazna in lepa, veliko težje pa je prepoznati Ljubezen v ljudeh, ki nam niso naklonjeni, so nam nadrejeni ali imajo kakršnokoli moč nad nami. In prav v tem je umetnost, prepoznati Ljubezen takrat, ko ni vidna na prvi pogled. In to Ljubezen sprejeti. Ko bomo v Ljudeh, ki so polni strahu in za nas včasih zelo težki, prepoznali Ljubezen in jo sprejeli, bomo s tem sprožili tok Ljubezni. Ljubezen je kot voda. Ko ena kapljica najde pot, ji sledijo še druge in tako lahko kapljice zrušijo trden jez. Prepoznajmo Ljubezen tudi v ljudeh, ki je ne kažejo navzven. Niso zlobni, niso jezni, niso hudobi, so samo zelo prestrašeni. In za tem strahom je zagotovo kapljica Ljubezni. Če jo sprejmemo, bodo tej kapljici sledile še druge in sprožili bomo cel slap Ljubezni in povečali njen pretok.
Si upamo to narediti? Smo sposobni sprejeti Ljubezen? Za vsako stvar je potrebna vaja, da postanemo mojster. Začnimo danes, tukaj in zdaj s prvo osebo, ki nam pride naproti, ki sedi nasproti nas ali pa je ob nas. Sprejmimo Ljubezen, ki se ponuja na vsakem koraku in v vsakem trenutku. Tukaj in zdaj.
Dan poln Ljubezni vam želim,
Suzana Clara