Zelo dobro se je večkrat ozreti okoli sebe in pogledati, kaj vse nam življenje ponuja v tem trenutku. V svojih mislih imamo veliko želja, za katere čakamo, da se uresničijo. Tako smo okupirani z njihovo izvedbo ali uresničitvijo, da velikokrat sploh ne vidimo blagoslovov, ki nam jih življenje ponuja tukaj in zdaj. Vse nove poti in vse nove stvari so se pojavile v našem življenju v nekem določenem trenutku. Lahko so bile rešitve težkih situacij, lahko pa so se pojavile kar tako, ker je to naša pot.
V trenutkih, ko sprejemamo življenje tako, kot se ponuja, živimo veliko bolj mirno, kot pa takrat, ko ga želimo krmiliti. Sprejemati življenje, ne pomeni biti vdan v usodo, brez svojih želja in ciljev. Sprejemati življenje pomeni, da imamo v sedanjem trenutku odprte oči za priložnosti, možnosti in predloge, ki so okoli nas. Vse to kar nas v tem trenutku obdaja, temu smo dorasli. Naše energije so v skladu s tem, kar je okoli nas. Se pravi to kar živimo pravkar, to si zaslužimo. Tisto boljše, kar želimo, si še pač nismo zaslužili in tisto boljše šele pride, ko bo točno pravi čas.
Mogoče se z menoj sploh ne strinjate in se vam v tem trenutku zdi, da je življenje krivično do vas in si zaslužite bolje. Priznam, tudi jaz velikokrat tako razmišljam. Pa me je na moji poti življenje naučilo, da je najbolje se umiriti in se vprašati, kaj vse lahko še naredim, da pridem bližje cilju. Dobro je imeti cilje. Cilji nam določajo našo pot in dajejo nam občutek, da živimo. Cilji prinašajo vznemirjenje in zdrava pričakovanja. Cilji prinašajo veselje in dajejo nam moč, da zmoremo pot do njih. Vse to nam dajejo cilji, ki so v skladu z našo dušo. Ko dosegamo cilje, ki so v skladu z našo dušo, takrat uživamo na poti, takrat nismo utrujeni in pravzaprav pot do cilja, prinaša največje veselje.
Ko pa nam pot do našega cilja predstavlja muko, ko moramo na tej poti pohoditi svoje vrednote, ko se moramo oddaljiti od naših ljubljenih, ko z našimi cilji škodimo drugim, takrat pa se je dobro vprašati, a je ta cilj zares v skladu z našo dušo? A je to res to kar želimo?
Nikoli nisem in ne bom zagovarjala duhovnosti, ki nam na začetku naše poti naloži na ramena, kaj vse ne smemo, koga vse moramo vreči iz našega življenja, da nam bo bolje. Jaz spoštujem in želim živeti duhovnost, ki v danem trenutku okolici prinaša boljšo energijo, meni pa svobodno voljo. Z duhovnostjo se učim sprejemanja okolice v danem trenutku, učim se biti najboljša verzije sebe, ki jo premorem. Ja, seveda to vedno ne zmoremo, ampak to kar ne zmoremo, treniramo, da bomo enkrat zmogli. Včasih je potrebnih 100 neuspelih poizkusov, da 101 uspemo. Ampak to je Življenje, učenje na naši poti po najboljših zmožnostih, v danem trenutku.
In veličina človeka je to, da v danem trenutku, ko ti je že spet spodletelo, to sprejmeš in poizkusiš ponovno. To velja tudi in predvsem za odnose. Zavedati se moramo, da je v našem svetu, naše okolje točno tako kot je, zaradi nas, ne zaradi okolja samega. To je naš poligon, naše igrišče na katerem pridobivamo svoje veščine. Ko smo majhni je to peskovnik, tobogan, igrišče in ko odrastemo je to partner, služba, družina, prijatelji… To je naš svet in v tem trenutku je najboljši za nas in kar je predvsem pomembno, edini.
Samo ta svet imamo v tem trenutku, nobenega drugega. Pravzaprav imamo samo ta trenutek, to je vse kar imamo. In naša izbira je ali ga bomo sprejeli ali ne. Naša izbira je ali bomo v tem trenutku uživali, če je lep. Naša izbira ali bomo sprejeli določene odločitve, če nam ne ustreza. Vse kar imamo je ta svet, tukaj in zdaj in ta trenutek, ki ga živimo.
In, ko se zavemo te resnice imamo dve možnosti. Prva je ta, da trmarimo, jočemo in čakamo na naslednji trenutek, ali pa ta trenutek sprejmemo in ga Živimo. Pa ne mislite, da imam kaj proti joku. Nimam. Pridejo trenutki, ko je potrebno jokati, saj je to način kako izpustimo žalost, govorim o joku, ki je tarnanje nad tem, da je življenje krivično.
Velikokrat me kdo vpraša:”Kaj je to ljubezen do sebe? Kako jo prepoznam? Kako začnem?” Ljubezen do sebe začneš tako, da sprejmeš ta trenutek. Da v tem trenutku živiš, vse slabosti in prednosti. Da sprejmeš sebe, takšnega kot si, da sprejmeš okolico takšno kot je. Sekunda, ki jo pravkar živimo ni velika, majhna je in zagotovo nam to ne more biti preveliko breme. In počasi sprejemamo vse sekunde in v vseh teh sekundah dajemo vse od sebe. To pomeni Živeti, to pomeni imeti rad sam sebe. Ko damo v situacijo vse kar znamo in premoremo, takrat se bomo v pravem pomenu postavili zase. To bomo naredili na način, da ne bomo obtoževali drugih. Ko živimo 100% ni prostora za druge energije, takrat smo celota, ki je lahko najboljši partner, najboljša mama, najboljši oče, najboljši sodelavec ali sodelavka. Takrat se bomo lahko zanesli nase in drugi na nas.
Poizkusite se umiriti v tem trenutku tukaj in zdaj. Poglejte okoli sebe in preštejte blagoslove, ki vas obdajajo ta trenutek. Sprejmite jih. Sprejmite tiste blagoslove, ki v tem trenutku v vas vzbudijo srečo, sprejmite pa tudi tiste blagoslove, ki vas v tem trenutku bolijo. Ti zadnji so zelo potrebni za razvoj, zato jih ne zapirajte v kot, ne obračajte jim hrbta, ampak jih preprosto sprejmite. Začutite ljubezen v srcu in skozi ljubezen poizkusite videti njihovo lepoto. Velja tudi in predvsem za odnose.
Lepe trenutke v današnjem dnevu vam želim,
Suzana Clara