Pri iskanju notranjega miru, lahko naletimo na veliko ovir. Mir ni samo to, da najdemo miren kraj, brez hrupa in brez zunanjih motenj. Resničen mir lahko najdemo kjerkoli, lahko tudi v hrupu in veliki gneči. Mir ni pogojen s tem, da se osamimo in preživljamo čas sami v mirnem okolju. Vsako okolje je lahko mirno okolje za nas. V vsakem okolju lahko najdemo notranji mir. Lahko se nam zgodi, da na zelo lepem kraju ne najdemo spokojnosti in miru. Predvsem zato, ker smo navajeni na hitenje, navajeni smo na to, da se nam vedno in povsod nekam mudi.
Veliko bolj, kot se nam zdi smo povezani z okoljem. Veliko več možnosti, kot pa jih opazimo imamo, da najdemo notranji mir. Obdaja nas narava, ki nas vabi v svoje energije in v svoj mir. Če dovolimo, narava sama poskrbi zase in če ji dovolimo poskrbi za nas. V času nenehnega hitenja je zelo modro se malce ustaviti in dovoliti, da začutimo ritem življenja. Zelo modro se je ustaviti in prisluhniti svojemu vdihu in izdihu, saj nam ta narekuje ritem. To je naš osnovni ritem. Naš ritem življenja. Seveda pa smo ob tem našem ritmu življenja postavljeni v tempo življenja, ki pa nam ga lahko narekuje okolica. Naše srce in naša duša se na ta vsiljeni tempo okolja ne odzivata, zelo odzivni pa so na ta tempo naši vzorci, ki jih nosimo v svojih energijah in pa seveda naš um. Največkrat se sploh ne zavedamo kako se odzivamo in počasi tonemo v stres in hitenje.
Iskanje miru, notranjega miru, torej zajema naše odzive na okolje in tempo, ki nam ga to okolje nudi. Glede na to, da naše srce in naša duša na to ne odreagirata, je smiselno se posvetiti iskanju stika z dušo in srcem. Smiselno se je vprašati kaj si zares želimo. Res je, da smo bili vzgojeni v različnih okoljih. Lahko je naše otroštvo bilo zelo težko pa se sedaj ne znajdemo najbolj, lahko pa je bilo brezhibno in lepo pa vseeno ne najdemo pravega stika z življenjem. Z resničnim Življenjem, ki je vredno življenja. Na tem svetu smo z določenim namenom in, ko ta namen najdemo, najdemo tudi notranji mir. Kje je torej ključ do uspeha? Kaj je potrebno narediti, da zares začutimo Življenje?
Vsem ljudem nam je skupno to, da na Ljubezen odreagiramo s srcem. Ne moremo si pomagati, to je osnovni odziv. Velikokrat se tega sploh ne zavedamo, ker so te reakcije nežne in umirjene, naš um pa glasnejši in preglasi glas srca. V vsakem od nas je moč Ljubezni, ki nam je bila dana na začetku. Ob našem spočetju, ko smo bili neznatni in zelo zelo majhni, v trenutku, ko sta mama in oče spočela naše življenje se je sprostila neskončna količina Ljubezni. Ni pomembno to, a smo bili zaželeni ali ne, sploh ni pomembno to, a so naše spočetje načrtovali ali ne, ni pomembno to ali so naši starši bili srečni ali nesrečni, ob našem spočetju smo bili ena sama velika Ljubezen. Neznatni ampak veliki. Bili smo Ljubezen in to še vedno smo. V osnovi smo bili in še vedno smo Ljubezen. Torej je čisto nepomembno za naše življenje to, v kakšno okolje smo bili postavljeni, ker smo na začetku bili vsi enaki. Od tega začetka od tega našega prvega trenutka smo se podali v svet. In od takrat naprej ima okolje vpliv na nas. Najprej je bil naš svet zelo majhen in pričel je rasti skupaj z nami. In sedaj smo tukaj. V tem velikem svetu, ki nam vsiljuje svoj tempo, ki ga velikokrat ne dohajamo.
Naš prvi trenutek je bil neodvisen od počutja naših stvariteljev, ker smo bili Ljubezen. Tako je naše življenje sedaj neodvisno od vsiljenega tempa, če se zavedamo, da smo še vedno Ljubezen. Naš mir in sreča pa sta odvisna od neštetih naših malih odločitev. Ko se odločamo o majhnih stvareh, ali o velikih stvareh v eni roki držimo strah in v drugi Ljubezen. Od nas je odvisno katero roko bomo izbrali. Na podlagi česa se bomo odločili. Svet okoli nas velikokrat želi, da izberemo strah, saj je zanj to veliko bolj donosno. Ker je naše naravno stanje Ljubezen in si jo želimo, nam ta svet ponuja Ljubezen v različnih proizvodih in storitvah. In tako se zapletemo v odnos, ki nam narekuje kako bomo živeli. Rešitev je vrnitev k sebi. Vrnitev k sebi pomeni se zavedati sposobnosti globoke Ljubezni, ki nam je dana. Karkoli smo preživeli, karkoli smo izgubili ali pridobili, še vedno smo tista iskrica svetlobe, katera smo bili na začetku. In to smo vse do odhoda s tega sveta v Svetlobo.
Torej iskanje notranjega miru zajema iskanje poti, ki nas vodi k sebi. Iskanje notranjega miru zajema prisluhniti našemu vdihu in izdihu. Iskanje našega notranjega miru je izbrati roko v kateri držimo Ljubezen. Notranji mir lahko najdemo sredi tega ponorelega sveta, samo prisluhniti je potrebno vdihu in izdihu. Globoko vdihniti in izdihniti in nato samo biti. Biti tukaj in zdaj. Brez težav iz preteklosti in brez strahu za prihodnost. Preživeli smo do sedaj in tukaj smo, imamo vse možnosti biti. Imamo možnosti biti v globoki Ljubezni, ki nam je bila dana na začetku.
Suzana Clara