Življenje nam na našo pot prinese veliko različnih ljudi. Z nekaterimi se takoj ujamemo z nekaterimi, pa nikakor ne zmoremo najti skupnega jezika. Verjamem, da ima vsak posameznik, ki stopi na našo pot, svoj namen in svoje poslanstvo. Vse kar se dogaja okoli nas se dogaja pravzaprav zaradi nas. To je naš svet, ki ga ustvarimo in ustvarjamo. Ljudje, ki jih ne maramo ali ne zmoremo z njimi vzpostaviti dobrega odnosa in nam gredo na živce, so naši učitelji. Včasih moramo predelati težke lekcije in so tudi odnosi temu primerni. Ljudje s katerimi pa se ujamemo, jim zaupamo, pa so naši prijatelji. So kot angeli na naši poti, ki nam v težkih časih, ko potrebujemo pomoč stojijo ob strani, nas bodrijo in nam vlivajo novih moči.
Naš svet bi brez enih in drugih bil zelo pust. Čeprav si ljudi, ki so naši učitelji na poti, ne želimo preveč, so še kako potrebni.
Nemalokrat se nam zgodi, da in eni in drugi v našem življenju spremenijo vlogo. Ko sovražnik postane prijatelj in obratno se nam zdi, da se je oseba naenkrat spremenila. Premalokrat pomislimo na to, da smo najbrž mi usvojili določeno lekcijo in določena oseba v določeni vlogi ni več potrebna. Zelo dobro je, da se zavedamo, da se svet okoli nas spreminja. Spreminja se predvsem zaradi nas in ne zaradi drugih.
Velja rek, da si prijatelje izbiramo sami. Ja, res je. Za nas jih izbere življenje, glede na to, kaj v tistem trenutku potrebujemo. Veliko razočaranj se zgodi prav zaradi prijateljstva. Zavedati se moramo, da je prijateljstvo odnos, ki ga tvorita dve osebi. Odvisen je od prostora in časa v katerem se ta odnos dogaja. Prav tako kot vsi ostali odnosi. Tako kot pri vseh ostalih stvareh je tudi pri prijateljstvu zelo pomembna iskrenost v naših namerah in čustvih. Ko z nekom delimo svoj čas in prostor je vse to lahko sveto, če smo v svojih namerah in dejanjih popolnoma iskreni. Se pravi večja je naša iskrenost, bolj trdno je prijateljstvo. Najbrž se ne boste strinjali z menoj, če rečem, da to kar dajemo tudi v prijateljstvu dobimo nazaj.
Vsak od nas je bil že razočaran v prijateljstvu, oziroma v odnosih, ki jih gradimo okoli sebe. Večkrat bi radi vrnili čas nazaj in vplivali na to, da se določene stvari ne bi zgodile. Pa to ni mogoče. Zavedati se moramo, da vse kar se dogaja se zgodi z razlogom. Vsako naše dejanje, vsaka naša beseda, prav tako vsako naše ne dejanje in molk, imajo svoje posledice. Te posledice so nam lahko všeč ali pa tudi ne. Pomembno za nas pa je samo to, da so. Na tak način tvorimo naš svet v katerem živimo. Vse kar smo dobili je samo material za gradnjo, vse ostalo si pridelamo sami. Iskrenost je pri tem velikega pomena. Naša iskrenost.
Pa pridemo ponovno na to, da si želimo, da bi nas ljudje imeli radi, takšne kot smo. In seveda ugotovimo, da je to odvisno od tega, koliko brezpogojne ljubezni zmoremo mi v zameno. Ljubezen v resnici nikoli ne postavlja pogojev in je beseda brezpogojna ljubezen za Ljubezen pravzaprav smešna. Ljubezen je v svoji osnovi vedno brezpogojna ali pa je ni. Naš ego in ponos postavljata pogoje in Ljubezen zapreta v kletko ali pa jo preženeta in tako nam ostane svet ljubezni, poln pogojev in pravil v katerem je bore malo ljubezni ali pa je zelo omejena.
Naša veličina je pravzaprav zmožnost Ljubiti. To pomeni ljudem okoli nas dati svobodno voljo in neomejeno količino Ljubezni. Več Ljubezni dajemo, večji pretok Svetlobe ustvarjamo. In v prvi vrsti delamo sebi največje veselje in največjo uslugo. Naša Ljubezen, ki jo dajemo ali pa smo jo pripravljeni živeti okoli nas ustvarja svet, ki je svet brez pravil in kar je najbolj pomembno, brez strahu. Ko živimo Ljubezen ni prostora za strah, takrat smo prijatelj in vsi ljudje so naši prijatelji. Takrat v našem življenju ni sovražnikov in so naši učitelji tudi prijatelji. Takrat, ko živimo ljubezen, takrat smo sposobni učiti se od prijateljev in ne dojemamo ljudi, kot sovražne. To je drugačen svet, to ni tak svet, kot sem o njemu govorila na začetku. Ko lahko ljudem okoli nas damo svobodno voljo, takrat postanejo prijatelji. Nehamo z obsojanjem, pripravljeni smo jim pomagati, ko nas prosijo za pomoč. Ko smo v takem stanju, tudi mi kogarkoli upamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo.
V takem svetu je pretok Svetlobe zelo velik. To je svet Ljubezni in prijateljstva. Potrebno se je zavedati, da smo ta svet, ki je okoli nas ustvarili sami. Ko negujemo rastline na vrtu, se večino časa ukvarjamo s tem, da izpulimo plevel in tako žlahtnim rastlinam omogočimo, da lepo rastejo. Ukvarjamo se s plevelom in naš vrt zelo lepo uspeva. Zelo modro je pogledati okoli sebe in se soočiti s tako imenovanimi sovražniki. Pogledati kaj nam prinašajo in se odločiti ali so to ljudje, ki spadajo v naše življenje ali pa z njimi pravzaprav nimamo nič skupnega. V tem drugem primeru jim pustimo, da v miru živijo svoje življenje in pretrgamo navezanost nanje. Med tem pa seveda usvojimo lekcijo, ki so nam jo prinesli. Vsak tako imenovani sovražnik v svojih rokah drži neko lekcijo, ki jo potrebujemo. Čimprej se soočimo s tem, da to darilo prevzamemo, prej lahko v tej svoji vlogi odide.
Poglejmo okoli sebe ta naš svet. Vse kar nam ne ustreza nosi svojo lekcijo in učenje. Ne bomo se naučili, če ne bomo pripravljeni začeti in iti skozi učenje. Če se danes lotimo samo ene take stvari, ene take osebe in se s tem pomirimo ali opravimo kar je potrebno, bo jutri naš svet lepši. Ne pozabimo na svoje cilje, tudi te je potrebno večkrat pregledati in se prepričati, da so naše namere in Cilji, še vedno iskreni in smiselni.
Želim vam, da v tem trenutku začutite, kakšen prijatelj in prijateljica ste sami sebi, takšne prijatelje imamo namreč okoli sebe in takšen svet gradimo.
Prijateljski pozdrav,
Suzana Clara