Življenje si lahko predstavljamo kot pot po kateri hodimo. Različne poti obstajajo in tako je tudi z našo potjo življenja. Pridemo na križišče in to velikokrat v enem dnevu. Potrebno se je odločati. Odločamo se o svetlobi in temi, o iti naprej ali se ustaviti in si malo odpočiti, odločamo se med levo in desno potjo in še bi lahko naštevala. Kaj izbrati? Kako hoditi? Če smo imeli srečo so nas naučili hoditi starši, ko smo bili še zelo majhni in se tega v glavnem ne spomnimo več. Naučili so nas fizično hoditi, kar seveda vemo in se zavedamo. Naučili so nas pa hoditi tudi na vseh drugih nivojih, kar velikokrat pozabljamo.
V tem našem današnjem času, ko imamo vsega v izobilju, včasih sploh ne vemo več kaj je pomembno in kaj ni. Težko prepoznamo motilce, ki nas ovirajo, da bi živeli iz srca. Pomembno nam postane to, kar sploh ni pomembno in seveda pozabimo na pomembne stvari ali pa nam za njih zmanjka časa. Seveda so materialne stvari pomembne, brez njih ne gre. Res pa je, da ko pride naš konec te materialne stvari nimajo več pomena. Čisto nič ni narobe, če vozimo dober avto, če živimo v zelo razkošni hiši in podobno, malce usmiljenja vredno pa je, če se lahko samo s tem identificiramo, če zares v sebi mislimo, da smo naš avto ali naša hiša.
Velikokrat živimo v stresu. V stresu živimo zato, ker so nam pomembne stvari, ki pravzaprav za naše preživetje niso nujno potrebne. Velikokrat živimo v stresu zaradi službe, zaradi partnerjev, zato ker si ne oddahnemo in odpočijemo. Veliko je služb, ki jih lahko opravljamo. Če smo nezadovoljni s službo ali svojim delom je prava pot, da poiščemo drugo službo. Ampak večina ni nezadovoljna s službo ali delom, ampak s sodelavci in odnosi. Pozabljamo, da hodimo v službo zaradi zaslužka. Zaslužek je denar, ki ga dobimo in zadovoljstvo, ki ga doživimo, ko je neko delo opravljeno. Če hodimo v službo zato, da bomo našli prijatelje ali, da nas bo nekdo imel rad ali pa nas bodo hvalili, smo na napačnem mestu. Raje te svoje potrebe zadovoljimo nekje drugje. Recimo doma.
Ja tudi bivanje doma nam lahko prinaša stres. Preden znorimo in odbrzimo nekam drugam iz svojega gnezda, se vprašajmo koliko Ljubezni vlagamo v to okolje. Tiste prave Ljubezni, ki jo prinaša odprto srce, Ljubezni, ki ne obsoja in ne pričakuje. Modro se je vprašati, če smo na pravem mestu. To pomeni, če opravljamo svojo funkcijo, ki jo imamo v družini ali smo odmaknjeni in v glavnem pričakujemo, obenem pa se bojimo biti to kar smo.
Življenje je lepo, še nikoli ni bilo tako lepo in bogato. Res pa je, da je tudi v zraku veliko stresa in vsiljenih energij, ki se jih težko ubranimo. Kolektivna zavest je precej programirana in nehote nas vsrka vase. In trpimo. Hudo je, ko ne vemo kako izboljšati počutje. Nam pa okolica priskoči na pomoč. Ponuja nam zelo veliko pripomočkov kako izboljšati svoje počutje. Na koncu ugotovimo, da kreme, razni preparati ali aparati ne bodo odgnali stresa, če sami v sebi ne bomo našli miru.
Kako najti mir. Na srečo naš notranji mir ni odvisen od drugih, ampak od nas samih. Modro se je vprašati koliko zares zaupamo. Ne drugim. Koliko zaupamo sami sebi in v življenje, ki nam je dano. Modro se je vprašati kako zares razmišljamo. A vidimo pozitivno plat življenja ali negativno? Vsaka stvar ima dve plati in modro je biti moder. A vidimo kaj se okoli nas godi ali dogaja? Imamo odprte oči za dobre stvari, ki jih je veliko okoli nas. Vprašajmo se, a so naše besede, ki jih izgovarjamo prišle zares iz srca, ali smo podlegli vsiljeni kolektivni zavesti in govorimo nekaj kar sploh ne čutimo, samo zato, da bi morda nekomu bili všeč. Večkrat na dan je modro vprašati se kaj čutimo ob določenih ljudeh in določenih stvareh. Ko ugotovimo, da nas ta čustva bolijo, je potrebno ukrepati z Ljubeznijo do sebe in najti rešitev. V nas se skriva neizmerna moč. Samo dovoliti ji je treba, da se izrazi. V kombinaciji s srcem smo nepremagljivi. Ljudje se namreč ne zmoremo upreti Ljubezni. Torej lahko s pravo Ljubeznijo dosežemo vse. Seveda Ljubeznijo v pravem pomenu besede. Tisto, ki ne obsoja in ne pričakuje, ampak samo je. Pomembno je, da poznamo svoje želje, ne tiste materialne, ampak one druge, ki izhajajo iz naše biti, iz tega kar smo.
Na koncu ugotovimo, da smo to kar smo. In, ko smo to kar smo, smo srečni, zadovoljni, se imamo radi, skrbimo zase in kar je najbolj pomembno; takrat smo lahko tukaj za vse, ki želijo biti z nami. Takrat lahko začutimo Življenje v pravem pomenu besede. Ko začutimo Življenje stres preprosto izgine, mi pa postanemo oseba, ki jo velikokrat iščemo v drugih ljudeh. Ker je ne najdemo iščemo še z večjo vnemo. Ker nam zmanjka časa, smo nervozni in seveda v stresu. Se vrtimo v krogu. Torej zaupam, pozitivno razmišljam, vidim, se izrazim, ljubim, naredim, čutim in sem to kar sem. Tako najdem notranji mir z Ljubeznijo.
Suzana Clara