Kaj si pravzaprav želimo v življenju? Vsak od nas bi najbrž ogovoril drugače. Želje ljudi so različne in prav tako sposobnosti. Vsi si želimo doseči to kar sanjamo, to kar so naše največje želje. Pa se ne uresničijo vedno, te naše želje. Včasih se uresničijo oziroma jih dosežemo z zamudo, včasih pa odnehamo na pol poti. Velikokrat kasneje ugotovimo, da smo imeli srečo, da se nam naše želje niso uresničile in je naše življenje šlo drugo pot. Velikokrat imamo na svoje življenje zelo ozek pogled. Lahko bi rekli, da se z našo modrostjo naš pogled razširi, da vidimo širšo sliko. Z modrostjo postanemo bolj sprejemljivi, bolj opazimo priložnosti in lažje jih uresničimo. S sprejemanjem se naše življenje umiri. Pa to ne pomeni vdati se v usodo in čakati, da se nam bo zgodilo vse kar se mora zgoditi, ampak sprejemanje pomeni aktivno spremljanje vsega kar se dogaja okoli nas.
Na tej naši poti je zelo dobro biti buden in aktivno spremljati okolico. Življenje se nam dogaja povsod, tukaj in zdaj. Ponuja nam priložnosti in veliko izzivov. Ob vsem tem pa nam ponuja tudi obilje. Velikokrat smo tako zelo zaposleni z doseganjem svojih ciljev ali izpolnjevanjem naših želja, da zlahka spregledamo, kaj pa nam življenje ponuja tukaj in zdaj. Katero obilje nas vse obdaja, kaj vse se nam ponuja na dosegu roke. To velja predvsem za obdobja, ko mislimo, da nam nič ne gre. Ko imamo občutek, da za nas pa ni sreče, ko se nam zdi, da smo skrajno nesposobni in se neumorno pehamo za našimi zastavljenimi cilji. Takšni občutki pomenijo, da ne sprejemamo okolja v katerem se trenutno nahajamo. Ne želimo videti kaj moramo spoznati, ne želimo odpreti oči in sprejeti to kar nam življenje v tem trenutku daje. To lahko traja daljše obdobje, lahko celo celo življenje, če smo dovolj trmasti in ne odpremo oči. Počutimo se ujeti, razmišljamo negativno in zlahka zbežimo v svet bolezni in depresij.
Rešitev takšnega stanja je neke vrste prebujenje nas samih. Potrebno je narediti prav nasprotno kar smo počeli do sedaj. Zelo pomaga, da se začnemo zavedati okolice, blagoslovov in obilja, ki nas v tem trenutku obdaja. Ko smo v slabi koži ne vidimo in ne sprejemamo okolice. Pozabimo na naše osnovne sposobnosti, ki jih imamo. Torej, da smo sposobni razmišljati, da lahko vidimo, da lahko občutimo, da se lahko premaknemo iz točke A v točko B. Kaj je pravzaprav smisel našega življenja? Osnovni smisel življenja je v vsakem trenutku biti tukaj in zdaj, začutiti vse blagoslove, ki nas obdajajo in biti hvaležen za vso obilje, ki nam je trenutno na voljo. Ko smo na dnu zlahka pomislimo, da v tem trenutku nimamo nobenega obilja in blagoslovov, da se nam dogajajo same slabe stvari. Pa temu ni tako. Problem je samo v tem, da nismo hvaležni za to kar imamo. Problem je v tem, da ne znamo videti lepote trenutnega stanja. Da nismo sposobni iti v svoje globine in najti tisto iskrico, ki nam omogoča, da dihamo, se gibljemo in smo. Vse ostalo lahko v nekem danem trenutku, postane nepomembno.
Situacije zadnjih dni in mesecev nas prebujajo v tem, da bi morali biti hvaležni za vsak vdih in izdih, ki ga nemoteno naredimo. Vdih in izdih nam dajeta življenje, nam dajeta možnost, da dosežemo vse sanje, ki jih sanjamo, da uresničimo vse zadane naloge. To je obilje, ki nam ga ponuja življenje. Osnovno obilje, ki ga imamo. In, ko pozornost usmerimo v naš vdih in izdih se umirimo in počasi začnemo čutiti sebe, počasi začnemo čutiti naše globine in vse kar smo. Ko se zavedamo našega dihanja in ob tem pogledamo okoli sebe in smo hvaležni za vse lepe stvari, ki nas obdajajo, dosežemo naslednjo stopnjo tega kar smo. In ko ob vdihu in izdihu, hvaležnosti za blaginjo, ki nas obdaja vidimo stvari, ki nam v tem trenutku niso všeč, se zavemo naših izzivov in tega kar moramo spremeniti. Vidimo kaj nam življenje ponuja, na čem moramo delati, da bomo kvaliteto našega življenja še izboljšali. In tako gradimo modrost, ki nam je v življenju pomembna. Naše življenje se začne in dogaja na našem pragu. In ta prag je dobro pomesti in urediti, da imamo lep pogled v svet. Povedano na drug način, potrebno je čutiti sebe, da lahko čutimo druge. Potrebno je biti v miru sam s seboj, da smo lahko v miru z drugimi. Potrebno je spoštovati sebe, da lahko spoštujemo druge. Potrebno je videti obilje v vsem, da ga lahko sprejmemo. Življenje nam ga ponuja v različnih oblikah, saj nas na različne načine uči hvaležnosti. Naš največji izziv je, da to učenje sprejmemo in v učenju uživamo. Vsak vdih in izdih.
Suzana Clara