Vsi se kdaj znajdemo v situaciji, ki se nam zdi nerešljiva, ali pa si želimo, da bi se nam uresničilo nekaj, kar globoko v sebi mislimo, da si ne zaslužimo ali pa se nam zdi neuresničljivo. Da se določena situacija uresniči ali pa razreši, morajo za to biti ustvarjeni določeni pogoji. Ali z drugimi besedami, potrebno je spremeniti energijo ali ustvariti pogoje. Če bomo gradili hišo, je potrebno kupiti določen material, prav tako je potrebno urediti stvari, da lahko uresničimo svoje sanje, ali razrešimo naš problem.
Edino smiselno dejanje je, da naredimo korak v smeri nakupa materiala, pri razrešitvi problema, pa da začnemo spreminjati energije.
Naše življenje je odraz tega, kar živimo. Uresničitev naših sanj je odvisna od tega, kako trdo delamo v tej smeri, razrešitev problemov pa prav tako. Vse okoli nas je sestavljeno iz energij. Tudi naše misli in besede so energija, ki ima v našem življenju zelo veliko moč. Z besedami ustvarjamo energijo okoli nas. Zato je smiselno, da z njimi rešujemo in gradimo, na drugi strani pa zelo nesmiselno, da potenciramo strah ali širimo dvom o razrešitvi. Vsega tega se vsako sekundo premalo zavedamo.
Tudi molitve, ki so bile za kakršenkoli namen napisane, ali molitve, ki jih iz srca izrečemo za razrešitev določenih situacij, imajo veliko moč. Seveda je odvisno katere molitve izberemo in tudi kako jih izgovorimo in koliko v njih verjamemo. Iz naše vere v molitev, namreč izhaja moč naše energije.
Življenje je preprosto, tudi rešitve naših problemov, ali uresničitve naših želja, so v osnovi preproste. Največjo moč imajo preproste besede izgovorjene iz srca. Tako kot smo že v prejšnjih sestavkih govorili, ima Ljubezen največjo moč. Ob Ljubezni pa se pojavi še hvaležnost. Hvaležnost je energija, ki ima prav posebno moč. Če komurkoli karkoli pomagamo, največkrat ne pričakujemo plačila, zelo lepo pa nam je pri srcu, ko vidimo, da nam je oseba hvaležna.
Če vse to povzamemo, ugotovimo, da ima molitev največjo moč takrat, ko jo izrečemo z Ljubeznijo in hvaležnostjo. Ni potrebe, da pripadamo katerikoli veri, pomembno pa je, da molitev vsebuje Ljubezen in hvaležnost. Prav zato, ker je hvaležnost zelo pomembna, ima molitev večjo moč, ko izrečemo trdilne stavke v katerih izrazimo hvaležnost.
V vseh naših prošnjah za uresničitev naših želja, ali razrešitev situacij je torej najmočnejša molitev, ki vsebuje zahvalo, oziroma hvaležnost za ta trenutek. Je orodje s katerim bomo lažje sprejeli svoje lekcije v življenju in se iz njih nekaj naučili. V njih smo se namreč znašli predvsem zaradi našega učenja. Ko tako gledamo na življenje, postanejo naši problemi manjši in smiselni. Velikokrat se nam sploh ne zdijo problemi. Naše življenje postane veliko bolj zanimivo in pestro, molitev in hvaležnost pa postaneta naša stalnica. Ko smo hvaležni za stvari okoli sebe, se dobro počutimo.
Zato je veliko bolj smiselno ob pojavu težav ali problemov, se ustaviti, v sebi najti moč za hvaležnost in poiskati rešitev. Res je, da si olajšamo dušo, če o problemu spregovorimo. To pa se velikokrat zgodi tudi zato, da sami slišimo svoj problem in ga tako lažje ozavestimo. Do rešitve veliko problemov bomo prišli tudi v primeru pogovora sami s seboj. Tako bomo ozavestili naše težave ali želje. Hvaležne besede so že same po sebi molitev.
Pa se ponovno ustavimo v tem trenutku. Poglejmo okoli sebe za kaj vse smo lahko hvaležni tukaj in zdaj. Začutimo energijo in moč hvaležnosti. S to močjo v sebi poglejmo na situacijo, ki jo moramo razrešiti. Najprej se zahvalimo zanjo. Z besedami hvaležnosti bomo k sebi pritegnili energije, ki nam bodo pomagale pri razrešitvi. Z molitvijo Univerzumu izrazimo prošnjo in hkrati zahvalo za to situacijo ali osebo, s katero nismo v najboljšem odnosu. Delovalo bo. Ne smemo obupati, če do razrešitve ali sprejetja ne pridemo takoj. To je naša pot, po kateri hodimo in molitev nam je v pomoč, da lažje sprejemamo rešitve, saj je povezava z Univerzumom in našo energijo v njem. Pa pojdimo vedno do konca razrešitve, tako kot je rekel Tone Pavček:
“Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova.”
Prav tako je tudi z molitvijo. Ko so naše besede izrečene s 100% našo prisotnostjo v danem trenutku, takrat zagotovo verjamemo vanje. In če bomo verjeli vanje, bo verjel tudi Univerzum in nam zagotovo priskočil na pomoč. Saj bodo to besede Ljubezni in hvaležnosti.
S hvaležnostjo
Suzana Clara