Včasih se znajdemo v situaciji, ko točno vemo kaj si želimo, ko imamo svoj cilj, se trudimo pa vendarle nikakor ne uspemo. Vse smo že pregledali, nikomur ne želimo slabo, ampak enostavno se ne zgodi, ne pridemo do cilja. Ne dosežemo tega kar smo želeli. V taki situaciji je modro pogledati kaj nas življenje uči. Na splošno modrost pravi, da je pot veliko bolj pomembna od cilja, da je pravzaprav pot naš cilj. Če tako gledamo na življenje, se nam naenkrat odpre veliko možnosti za srečo. Torej je pomembno sprejemanje poti, za katero smo se odločili in slednje cilju, pa imamo recept za srečo?
Lahko pa se nam tudi zgodi, da se naenkrat znajdemo v situaciji, ko se pojavlja nešteto možnosti za nadaljevanje našega življenja, veliko poti po katerih lahko krenemo dalje. Kaj pa takrat narediti? Katera pot je prava in katero izbrati? Pri tem nam pomaga naša osebna modrost, pomaga nam srce. Veliko stvari v življenju lahko počnemo, veliko poti lahko izberemo, na vseh lahko pridemo do cilja, vendar le nekaj poti je takšnih, ki nam prinašajo resnično zadovoljstvo. Zadovoljstvo nam prinašajo poti, ki jih izberemo s srcem. Že Mali princ je rekel, da je bistvo očem nevidno. Rekel je tudi, da če želimo videti, moramo gledati s srcem. Res je. Modro je, da odločitve, ki jih izbiramo, izberemo s srcem. Kaj pa to pomeni izbrati s srcem?
To pomeni, da imamo ob naši odločitvi v svojih prsih dober občutek, da nas ta odločitev napolni z dobrim občutkom. Velikokrat smo postavljeni pred dejstvo, da za izbiro poti potrebujemo veliko poguma in nas je strah. Takrat občutek seveda ni sanjski, pa vendar nekje v globini svojega srca čutimo in vemo, da je to prava pot, da je to to kar moramo narediti. Pot srca največkrat ni povezana s tem kaj nam drugi rečejo, da moramo narediti. Naša pot srca velikokrat tudi ni povezana s pričakovanji drugih ljudi, ampak je povezana z našo dušo. Naša duša ve kaj je dobro za nas in katera pot je prava.
Na prvi pogled zelo preprosto. Živimo pa v svetu, kjer so pričakovanja drugih ljudi veliko bolj cenjena od naše duše, ko se nam zdi, da moramo stvari početi za druge, ko enostavno zadovoljujemo potrebe drugih, različnih sistemov, ki so nas posrkali vase. Še vedno velja pravilo kar daš to dobiš, oziroma če dobiš moraš nekaj tudi dati. Zato je smiselno se vprašati kaj pričakujemo od drugih, v kakšne mreže smo se v svojem življenju zapletli in komu služimo. Če se nam življenje zdi težko in zapleteno, če smo venomer razočarani, je smiselno se osvoboditi pričakovanj in se raje posvetiti svoji lastni poti. Ljudje smo družabna bitja in delamo v povezavi z drugimi, vendar smo najbolj srečni takrat, ko zadostimo pričakovanju svoje duše. In srce je tisto, ki nas vodi po poti, ki nas bo napolnila s svetlobo. Ko bomo izbrali pot našega srca ne bomo zares škodili drugim. Ja pa res, da na tej poti spoznamo svojo resnico, ki je včasih drugačna od pričakovanj okolice in nemalokrat tudi od naših pričakovanj. Na kratek rok, se nam lahko zdi, da življenje sebe in drugih postavljamo na glavo, na dolgi rok pa bomo uvideli, da smo izbrali pravo stvar. Naše srce zagotovo ne želi prizadeti drugih, če mu prisluhnemo, bo izbralo rešitev, ki je naš um ne vidi, ali pa se mu ne zdi privlačna.
Pa smo ponovno pri istih stvareh. Smiselno je živeti preprosto, smiselno se je iskreno odločati, smiselno je živeti resnico in smiselno je poslušati svoje srce. Tudi takrat, ko trpimo, ko se nam zdi, da za nas ni sreče in poti, ki nam je namenjena, tudi takrat nežen glas naše duše govori besede, ki nas želijo usmeriti na pot srca. Modro je, da jim prisluhnemo. Zdaj in vedno.
Suzana Clara