V našem življenju živimo različna obdobja ali različne faze. Imamo svoje cilje, imamo želje in vizijo svojega življenja. Naše želje in vizije so precej vezane na naše življenjsko obdobje. Koliko vsega se nam uresniči je odvisno od našega dela, odločitev, strpnosti in še kaj bi lahko našli. Dejstvo pa je, da ko je jabolko zrelo pade z drevesa. Ne zato, ker bi si samo tako želelo, ampak preprosto pride do trenutka, ko ga jablana izpusti. Dejstvo je, da vsako jabolko pade enkrat z drevesa, če ga seveda, v izjemno redkih primerih, ne prisili kakšna zunanja okoliščina in se zgodi kako drugače.
Prav tako je z našim življenjem. Vse kar počnemo ima svoje faze, zato je potrebno nemalo strpnosti, da pripeljemo naše “projekte” do konca tako kot smo želeli. Tako kot z jabolkom je tudi z našimi sadovi. Pomembno je kam jih odložimo in za kaj jih uporabimo.
V današnjem času smo postali precej razvajeni, ker večino stvari lahko dobimo takoj. In ko pridemo do točke, ko se je potrebno bolj potruditi ali malce počakati, pademo v stres in življenje se nam zdi težko ali nepravično. Kaj pa pravzaprav potrebujemo v našem življenju? Mogoče bi si morali to vprašanje postaviti večkrat. Predvsem takrat, ko hitimo in norimo, da bi dosegli tisto nekaj. Svet je postal materialen. Z materialom ali denarjem pravzaprav ni nič narobe. Potrebujemo material in potrebujemo denar, ker drugače težko preživimo. Pomembno pa je kako ta denar prislužimo in kako material uporabljamo.
Vse kar je okoli nas bi moralo služiti temu, da se imamo lepo. Da čutimo sebe, da čutimo svojo dušo, da vemo kdo je ob nas in okoli nas. Tudi odnosi nam služijo, da nam je lepo in še lepše. Pa je nemalokrat povsem drugače. Vsak odnos, ki ga živimo je 50% odvisen od nas. To je dejstvo, ki bi se ga morali zavedati in ko se tega začnemo zavedati, problemi v odnosih izginejo. Če imamo problematičen odnos, smo prav tako 50% odgovorni za ta odnos. Modro je, da najprej uredimo teh svojih 50% in šele nato začnemo urejati drugo osebo. V praksi pa čakamo, da se bo ta druga oseba spremenila ali pa želimo najprej spremeniti to drugo osebo. Pa si rečemo, da ne bo pomagalo, da je ta druga oseba pa zares problematična in ne gre. Pa vseeno. Ne vemo, če ne poizkusimo.
Seveda je tudi v drugo smer 50% naših. Ko je nek odnos zares lep, ni to samo zaradi tiste druge osebe, ampak je to tudi zaradi nas. Tudi tukaj prispevamo 50%. In, ko smo na tleh je modro prešteti te blagoslove dobrih odnosov. Za osebno rast potrebujemo predvsem one ta druge odnose, tiste kaotične, tiste težke in tiste nemogoče. In, ko se znajdemo v takem odnosu, vemo da stvar nikakor ni zrela za zaključek, ampak za vpogled vase. Takrat se začne naše zorenje, takrat se učimo in takrat zares odkrivamo sebe.
In, ko tak težek odnos dozori, postane lep ali pa odmre. Oboje je prav, saj smo tak odnos imeli zaradi naših spoznanj in zaradi našega zorenja. In na mestu je, da smo takim osebam hvaležni, da so bile del našega življenja. Saj smo tudi komu težka oseba, pa mogoče tega sploh ne vemo.
Suzana Clara