Kaj pravzaprav ta beseda pomeni. Ali res gremo “Po trpljenje”, ko imamo potrpljenje? Današnja družba je orientirana na takojšnje odločitve. Vse kar potrebujemo želimo dobiti takoj. Postali smo precej razvajeni in, če ne dobimo takoj je vse narobe. Pritiski zunanjega sveta so postali na trenutke neznosni in to nam povzroča stres in nas velikokrat pahne v nemoč. Lahko se v tem trenutku odločimo, da bomo šli na drug konec sveta in jutri smo lahko že tam. Seveda za primerno ceno. Cena določa kaj bomo imeli in kaj ne. Če želimo plačati primerno ceno je lahko vse naše. Pa je to res tako? Oziroma boljše vprašanje je ali vse to potrebujemo.
V življenju je modro se ravnati po naravnih zakonih. Narava nas uči, da je potrebno seme najprej posaditi, ga negovati, biti potrpežljiv, da zraste in šele nato lahko poberemo sadove. Seveda, če smo imeli blagoslov in imamo pridelek. Torej ni vse odvisno od nas, imamo pa vpliv kako bomo negovali vse kar posadimo. Če ta naraven proces prenesemo na katerokoli stvar v našem življenju, se bomo imeli lepo, če bomo te zakonitosti upoštevali. Če bomo posnemali naravne procese, se bomo znebili veliko stresa, ki ga imamo v tem trenutku v svojem življenju.
Če so naši dedki in babice imeli problem, ker niso imeli stvari, imamo mi problem, da imamo preveč stvari. Ko trpimo pomanjkanje in si moramo vsako stvar želeti in prislužiti smo manj v stresu, kot pa, ko se pred prepolnimi policami odločamo, katero zobno pasto bomo kupili recimo, ker jih imamo na voljo 30 različnih, ni pa tiste, ki bi jo mi želeli. V današnjem času imamo problem v sebi, ker smo tako razvajeni, da nam stres povzroča že to, če neke stvari ne dobimo takoj. Zaradi razvajenosti tavamo sem in tja in iščemo rešitve, ki nam jih potrošniško naravnana družba takoj ponudi. Najraje v obliki kapsul, praškov ali tablet, da hitro učinkuje pa še nič ni treba narediti za to. Postanemo bolj umirjeni in potrpežljivi.
Na svet smo prišli tako, da so nas starši ustvarili z ljubeznijo, nato smo rasli in se širili in mama je potrpežljivo čakala, da mine čas in nas bo lahko spoznala. Seme je bilo posejano, potrebovali smo točno določeno število dni, da smo bili pripravljeni se spopasti s tem svetom. Če smo prišli prezgodaj, smo imeli težave, če pa smo želeli ostati še malo na drugi strani, so nas zbezali na svet. Po naravnih zakonih je ženska, ki nosi otroka v prav posebnem stanju in prav posebej se pripravlja na novo vlogo v njenem življenju. Vse je dano. Če smo povezani sami s seboj vemo kaj je potrebno narediti in kdaj.
Če na hitro pogledamo je ta svet res mešanica nekih hudih priložnosti in odgovornosti. Mešanica tega in onega, takih in drugačnih materialnih dobrin. Te dobrine so močne, ker jih lahko primemo, se z njimi ukvarjamo in si za trenutek kupimo srečo. Pa vseeno tavamo sem in tja in se nam zdi, da nismo dovolj sposobni, da ne bomo zmogli in zato smo v stresu. Stres je tisti naš sovražnik, ki nam jemlje čas in tudi zdravje. Zato je nujno, da pogledamo okoli sebe in vase in se odločimo kaj je za nas zares pomembno. Potrebno se je odločiti kako bomo krmilili skozi življenje, da nam bo lepo in da bomo srečni. Potrebno je ustvariti tako okolje v katerem bomo lahko pokazali svoje talente in zmožnosti. Ne smemo dovoliti, da nas drugi postavijo na določeno mesto na katerem se ne počutimo dobro, ker v takem okolju ne moremo biti zares mi.
Potrebno je biti pazljiv in vedno, ko nam ne gre se je potrebno vprašati ali smo na pravem mestu, a si želimo to kar imamo? Potrebno je plavati s tokom, ker bomo tako lažje dosegli cilje. Da pa bomo prispeli na srečno mesto moramo vedeti kaj so naši cilji in kam želimo priti. Če imamo cilje, nas potrošniška družba ne bo pritegnila v nekaj kar ne potrebujemo ali si celo ne želimo. Hodili bomo po poti, ker smo si sami tako izbrali. Zato bomo vedno bolj samozavestni in ponosni na svoje dosežke. Živeli bomo svoje življenje in ne življenja drugih. Ko živimo svoje življenje nam je lepo, ker je naše. Čas mineva počasneje, delo je dobro opravljeno, mi pa ne potrebujemo dodatkov, da se rešujemo stresa. Ko smo mi mi, se zavedamo, da vsaka stvar potrebuje svoj čas. Začnemo uživati v pričakovanju in imamo potrpljenje, če ne gre vse takoj od rok. Sledimo svojim ciklom razvoja in prinašamo sadove. Z našim delom osrečujemo druge, ker ga opravimo z ljubeznijo in brez napak. Zavedamo se, da včasih lahko kaj traja malce dlje časa ali pa se sploh ne zgodi, če je tako določeno. Z vpogledom malce globlje v situacijo pa ugotovimo, da je za nas tako bolje.
Ne glede na to kje smo in kdo smo, nas Življenje želi razvajati. Če nam je v tem trenutku hudo ali pa trpimo, je nujno potrebno pogledati kaj pa je dobrega v tem kaj se nam dogaja. Potrebno se je soočiti s seboj in se vprašati kaj lahko naredimo, da bo bolje. Največ energije vržemo proč, če čakamo, da bodo drugi kaj naredili, da bomo mi srečni. Ne gre vse takoj. Potrebna je potrpežljivost, marljivost in še kaj, da se izvlečemo iz godlje v katero smo padli. Nikoli ni tako hudo, da ne bi zmogli rešiti situacije. Res je, da včasih za to potrošimo celo življenje, ampak lahko uspemo. Pomembno je, da vemo, da smo mi tista oseba, ki jo potrebujemo. Zato moramo živeti življenje, ki nam je dano. Moč, ki jo imamo v sebi pa potrošiti za to, da bomo v dobri kondiciji, da bomo lahko steber družbe v kateri živimo. Okolje nas potrebuje, da s svojim doprinosom gradimo boljši svet. Ta naš svet bo boljši tudi, če bo potrpežljivost naša vrlina.
Suzana Clara