Vsi na svojih poteh iščemo srečo in izpolnitev. Na voljo nam je veliko priložnosti, veliko takšnih in drugačnih dobrin, ki bi lahko zadovoljile našo željo po sreči. Po drugi strani pa je vedno več nesrečnih ljudi. Borimo se za višje dohodke, borimo se zato, da nas ne bi izkoriščali, borimo se za to, da bi svoje prihranke dobro naložili, da bomo nekoč imeli še več in takrat bomo srečni in zadovoljni. Zelo dlakocepski znamo biti včasih, ko gre za to kaj vse so nam storili, kaj vse ni prav. In če bi to bilo tako ali tako, če bi on ali ona bila drugačna, potem bi bili srečni in bi našli svoje zadovoljstvo. Iščemo pravega partnerja ob tem pa pozabljamo pogledati ali smo mi pravi. Pozabljamo, da je naša okolica odsev naših energij, predvsem naše ljubezni in strahov, ki jih dajemo v sredino kjer se nahajamo.
Živimo na Zemlji kjer je dvojina značilnost našega bivanja. Živimo v parih, vsaka stvar ima svoje nasprotje, vedno sta vsaj dve perspektivi in še bi lahko naštevala. Dano nam je bilo telo, ki ga lahko oblikujemo po svojih željah, dana so nam bla čustva, dan nam je bil razum. V času, ko nam materialno zares nič ne manjka smo začeli komplicirati svoja življenja in iskati nekaj zunaj nas kar nas bo osrečilo. Ampak ta naš svet je zgrajen iz preprostih stvari. Če smo iskreni in pogledamo vase, bomo ugotovili, da nas na dolgi rok osrečujejo stvari, ki največkrat nič ne stanejo v denarju, so pa del nas. Te stvari so del našega razvoja in naše poti.
Vsak od nas je na svet prinesel določene talente, določena nagnjenja, določen izgled pa še bi lahko naštevala. Naš dan je sestavljen iz toliko in toliko sekund. Naša odločitev pa je, kako bomo te sekunde preživeli. Ni res, da nas okolje sili v stvari, ki jih nočemo početi. Ni res, da je služba tako utrujajoča, da ne vzdržimo več. Vse to je posledica naših odločitev in našega gledanja na svet. Ko pridemo do takega izziva, da ne vzdržimo več, je potrebno nekaj spremeniti. Zmotno je gledati, da nam bodo drugi reševali naše probleme.
Sekunda izgleda zelo majhna proti 24 uram, koliko jih šteje dan. Ta ena sekunda je lahko usodna in nam lahko v življenju naredi hud preobrat. Tudi v žalost in bolečino. Včasih je naša pot res takšna, da nam življenje vzame nekaj kar smo imeli zelo radi. Najhuje je, če je to nekdo, ki nam je bil blizu. Po drugi strani pa velikokrat pozabimo biti hvaležni za te sekunde, ki so čisto običajne, v katerih lahko počnemo običajne stvari, v katerih smo skupaj z ljudmi, ki tvorijo naše okolje. Velikokrat smo nesrečni, ker imamo občutek, da smo za nekoga dali vse, kar smo lahko, pa ne dobimo nič v zameno. In smo nesrečni. V tej naši nesreči ne pomislimo na to, da smo lahko srečni, da smo bili del celotnega procesa.
V vsakem dnevu imamo veliko priložnosti, da začutimo srečo v sebi. Najhitreje jo lahko občutimo v preprostih, običajnih stvareh. Te stvari tvorijo največji del našega življenja. Pomembno za naše počutje je, da v svoje življenje povabimo hvaležnost. Da to lažje naredimo se je potrebno zavedati običajnih stvari, ki so del našega življenja, ampak jih opravljamo tako avtomatsko, da smo sploh že pozabili, da je to nekaj lepega. Ni pomembno a sem mož ali žena, ni pomembno a sem otrok ali odrasla oseba, pomembno je, da svoje obveznosti, opravljam s hvaležnostjo, ljubeznijo in veseljem. Vse velike stvari so sestavljene iz malih delcev. Lahko se zgodi, da stvar ne deluje, zaradi ene čisto male malenkosti. Tako je tudi z nami. Nismo nesrečni zato, ker nekaj velikega nimamo, nesrečni smo zato, ker nismo pozorni na male delce, ki so sestavni del našega življenja. In tukaj je potrebno začeti. Potrebno se je začeti zavedati teh preprostih stvari. Predvsem zato, ker bomo te stvari lahko najhitreje spremenili.
Največ nesreče najdemo v odnosih. Največkrat se počutimo nemočne, ker je odnos takšen, da nam ne ustreza ali pa nam prinaša bolečino. Največkrat tudi pozabimo, da odnos med dvema tvorita obe osebi enakopravno. To pomeni pol pol. Če bomo mi spremenili našo polovico, se bo druga tudi spremenila. V vseh odnosih je Ljubezen najbolj pomembna. Lahko so poslovni ali partnerski. Ljubezen v tem pomenu pomeni, da smo pozorni, ta smo tukaj in zdaj in da v vsakem primeru damo vse od sebe. Vse od sebe, damo zato, ker vse ostalo za nas ni dovolj dobro. Mar nam je kaj dajemo navzven, ne zaradi drugih, ampak zaradi nas in zaradi našega odnosa do sebe. Pa se nam to splača? Ja, to je edino kar se nam splača, ker na tak način gradimo sebe v notranji moči, s tem gradimo okolje, ki je močno in naenkrat so okoli nas ljudje, ki na življenje gledajo podobno. Pravzaprav so okoli nas vedno ljudje, ki so nam podobni. Včasih se je za zamisliti, če mislimo, da je okolje nemogoče.
Kar je gotovo v našem življenju je to, da stvari dobimo takrat, ko se za njih odločimo. Zares odločimo. To pa lahko naredimo takrat, ko imamo pogoje za to. Najprej je potrebno urediti običajne stvari, ki se nam zdijo velikokrat samoumevne. Ko te temelje za naše odločitve uredimo, vzpostavimo pogoje, da se bomo lahko odločili za tisto nekaj kar želimo. Največkrat je partnerstvo najbolj pereča zadeva. Torej, najprej je potrebno pregledati vse to kar se nam zdi samoumevno, da v nas dobro deluje, nato pa se odločiti kakšen odnos želimo. Univerzum komaj čaka, da nam da vse kar ga prosimo. Pravzaprav nam Univerzum vedno da kar ga prosimo. Je pa res, da se včasih teh naših prošenj sploh ne zavedamo, ker nismo pozorni. So preveč običajne. Ko dobimo nekaj kar se nam zdi, da nismo prosili, smo razočarani. Ko nam Univerzum že desetič pošlje nekaj kar nismo želeli je pa zares čas, da pogledamo vase in se vprašamo kaj dajemo navzven. Ker saj veste, kar dajemo to dobimo. Živimo na Zemlji in stvari v paru so tukaj nekaj običajnega.
Suzana Clara