Zdi se, kot da potrebujemo neskončno moč, da lahko v teh časih preživimo. Potrebujemo pogum, potrebujemo vztrajnost. Za vse te kvalitete zares moramo imeti neskončno moč, ker nas utrudijo. Kako torej preživeti in doseči svoje in iz te zgodbe priti z močjo in dobro kondicijo? Potrebno je izbrati nežen način delovanja. Uspeh ni samo v moči, ampak tudi v načinu delovanja. Potrebno je biti potrpežljiv in vztrajen. Da lahko dalj časa vztrajamo v svojih namerah, da lahko prehodimo velik del poti, moramo modro trošiti zaloge svoje energije. Ne smemo dovoliti, da pademo v jezo in agresijo, saj tako na hitro izgubljamo svojo moč. Trenutno živimo v takih časih, ko zelo hitro začnemo soditi, ko prehitro povemo svoje mnenje in se jezimo na situacije v katerih smo se znašli. Res je. Ni lahko. Pa vendar nam jeza in sodbe ne bodo pomagali. Pomagajo nam mir, vztrajnost, sproščenost in prijaznost. Le tako lahko ostanemo neopaženi in izvajamo svoje poslanstvo. Na miren in vztrajen način.
Seveda je nujno potrebno s seboj razčistiti kam želimo in kaj želimo doseči. To, da moramo preživeti nam je jasno, kako pa bomo to naredili pa je odvisno od naših talentov. Ne smemo dovoliti, da nas situacija onemogoči, da uporabljamo svoje talente, dobro pa je, da v sebi najdemo prilagodljivost in način delovanja, ki nam bo služil. Moramo verjeti vase, da zmoremo. Kljub strahu in težkemu okolju. Najbolje je, da najprej opravimo s strahom. Strah je najbolj uničujoče čustvo. Skupaj z jezo sta največja potrošnika naše energije. Lahko ga premagamo samo z Ljubeznijo. Ko nas je strah, se v nas naseli tema in deluje od noter navzven. Nimamo jasnega pogleda na svoje življenje, vse vidimo drugače, kot pa je zares. Torej je edina možna pot ta, da življenje razsvetlimo, torej se odločimo za svetlobo. Odločitev za svetlobo mora izhajati iz nas in deluje na vsa področja našega življenja. Če bomo izbirali kje bomo iskreni in kako bomo iskreni, potem nas bo situacija kljub svetlobi utrujala. Najlažje je preprosto biti iskren. To je lahko, ker je to naše naravno stanje. Pa se tega ne zavedamo. Razmišljamo o tem, kako bo okolje sprejelo našo iskrenost in svetlobo. Če smo bili v globoki temi, bo to šok za okolico, za nas pa bo še toliko večja osvoboditev.
Pravzaprav je razmišljanje o tem ali ostati iskren in v svetlobi, ali se še naprej skrivati v temi odveč. Če želimo živeti v miru je svetloba edina pot. Res je, da v tem trenutku ni najbolj cenjena, je pa še vedno edina, ki prinaša notranje zadovoljstvo in mir. Edino svetloba prinaša človeku dostojno življenje. Vseeno je na kakšnem položaju delujemo, iskrenost nam prinaša mir v duši in edino ta mir šteje. Čeprav se na prvi pogled zdi, da ni tako, si v osnovi vsak človek želi notranji mir. Tako smo zgrajeni. Pa če smo na položaju diktatorja ali podložnika, direktorja ali delavca, starša ali otroka, prijatelja ali sovražnika. Vsi si v svojih globinah želimo notranjega miru. Položaj v katerem smo se znašli, pa je odraz naših odločitev v preteklosti. Če smo izgubili naš notranji mir je edino smiselno ga poiskati, ga ponovno pripeljati v naše življenje.
Največkrat ugotovimo, da ta mir še vedno nosimo s seboj, samo obložili smo ga z vsemi nesmisli in ga ne opazimo. Včasih smo kot razmetana soba, v kateri ne opazimo lepega pohištva in sploh ne zmoremo razpoznati njenega namena. Samo pospraviti moramo, da bomo uzrli lepoto. Vse lepo na svoje mesto in odvreči stvari, ki nam ne služijo. Pa bodisi so to materialne stvari, naša čustva ali karkoli drugega nam kali naše življenje. Ni smiselno se odmakniti od vsega, ni smiselno bežati pred temo, na dolgi rok se je s temo smiselno soočiti. In ostati v svetlobi. Kljub temi, ki nas obdaja se je smiselno soočiti z njo in ostati v svetlobi. Če nam okolica prodaja nesmisle, je smiselno se soočiti z njimi in najti smisel v tem početju. Ko verjamemo vase, ko verjamemo v dobre stvari, se nam ne bo zgodilo nič slabega. Vse slabo je za nekaj dobro pravijo In res je tako. V teh časih je potrebno poiskati možnosti preživetja. Mogoče je prišel čas, da spremenimo svoje življenje. Mogoče je prišel čas, da najdemo pot do ljudi v naši okolici. Mogoče je prišel čas, da ponudimo svojo roko in sprejmemo ponujeno roko. Mogoče je prišel čas, da pogledamo vase in se soočimo z vsem kar nas obdaja in kaj nosimo v sebi. Mogoče je prišel čas, ko v sebi najdemo dobro in to živimo. Zagotovo je prišel čas, ko nam bo notranji mir največje bogastvo. Imamo ga v sebi, kljub težkim časom. Čas je, da pogledamo vase in ugotovimo kaj življenje želi od nas. Katere vrline, katera odpuščanja, katere talente. Vse to življenje želi od nas, da nam ponudi Življenje. Dajmo in sprejmimo. Verjemimo vase, zato ker zmoremo. Zmoremo najti Ljubezen in Svetlobo. Zmoremo oboje živeti tukaj in zdaj in povsod.
Suzana Clara