Čeprav živimo tukaj in zdaj je včasih potrebno razmisliti o prihodnosti. V tem času tukaj in zdaj vlada kar precej stvari, ki nas želijo odvrniti od tega, da bi si želeli lepo prihodnost. Navdajajo nas s strahom in če nismo pozorni ta strah prenašamo v naše življenje in ob tem pozabljamo na naše sanje o lepi prihodnosti. Pa vendarle, če pogledamo malce v zgodovino nazaj, lahko ugotovimo, da v vseh težkih časih so bili tisti, ki so trpeli in tisti, ki so iz še tako težkih situacij potegnili najbolje. Prilagodili so se trenutni situaciji in preživeli z manj ali več ranami, pomembno je to, da so preživeli. V vsakem trenutku se lahko odločamo za trpljenje in za veselje. V isti situaciji. V vsaki situaciji lahko najdemo kaj dobrega in kaj slabega, ne glede na to kaj preživljamo. Res je, da je težko takrat, ko je ogroženo naše življenje ali pa življenje nam dragih oseb, ko nekdo odide ali pa mi moramo kam na drug kraj. Lahko zapademo v žalost, ki usmerja naše življenje. To so situacije v življenju, ki imajo svoj namen in so tukaj zaradi preobratov. Pa ne govorim o teh situacijah. Govorim o vsakdanjih trenutkih, govorim o tem kaj preživljamo vsak dan, vsako uro.
Ti vsakdanji trenutki so pomembni. Veliko jih je in kvaliteta našega življenja je odvisna od dojemanja vsake sekunde, ki jo preživimo. Strah nas obda s temo, kot da smo na vlaku, ki v trenutku zapelje v dolg, temen tunel. In ko naše življenje zapeljemo v temo, smo nesposobni razmišljati o lepi prihodnosti, o lepih stvareh. Nujno potrebujemo lučko na koncu tunela. Univerzum nam jo ponudi v različnih oblikah in modro je, da jo sprejmemo. Pa kakršnakoli že bila. Lučka nam takrat veliko pomeni.
Trenutno živimo pač v takšnih časih, ko se nam zdi, da je tema veliko bolj dostopna kot svetloba. Na vsakem koraku nam ponujajo strah. Na vsakem koraku nam ponujajo kontrolo, kletke v katere bi naj bili zaprti. Pa vendarle je to samo ena stran zgodbe. V Univerzumu je vedno vse v ravnovesju. Za to količino strahu, stoji tudi enaka količina svetlobe. Samo uzreti jo moramo, samo videti jo je treba. Tema brez svetlobe ne obstaja, zato je nesmiselno, da bi verjeli, da prihajajo tako temni časi, da ne bomo več občutili svetlobe. Sonce vsak dan vzhaja in nam ponuja svoje tople žarke. Od nas pa je odvisno a ga vidimo zares v pravi svetlobi ali pa si takoj ko ga uzremo nataknemo sončna očala, ki nas varujejo pred njegovo svetlobo. Ja v vsaki temi lahko najdemo svetlobo in še v tako očitni svetlobi kot je sonce lahko nadenemo očala in vidimo popačeno sliko. Ja, vse to je mogoče. Izbira pa je naša. Pri preprostih stvareh je izbira naša. In te preproste stvari krojijo naše življenje.
Preproste stvari so povezane z našo notranjo svetlobo, s sposobnostjo aktivirati Ljubezen, s sposobnostjo biti Ljubezen. Zapletamo se v razne debate in razprave o stvareh, ki bi nas naj čakale v prihodnosti, ob tem pa pozabljamo, da je Ljubezen, ki jo imamo v sebi neuničljiva. Nihče je ne more uničiti, razen naše svobodne izbire, pa še takrat se samo skrije nekam v globino. Je zdravilo za vsako bolezen, je ključ za vsako kletko, je orožje proti vsakemu orožju. To nam je dano. A mi veliko lažje kupimo temo. Zakaj? Zato ker imamo svobodno voljo in svobodno izbiro. Pa ni vedno tako. Potrebno je živeti v svoji resnici, potrebno je sam sebi obljubiti, da bom resničen, da bom to kar sem v svojih globinah. Potrebno je priti do spoznanja, da je to kar smo edina oprijemljiva stvar, ki jo imamo v življenju. In to je potrebno poiskati. To kar smo, to je povezava z našo svetlobo in večna lučka na koncu vsakega temnega tunela, ki se pojavi v našem življenju. Hodimo po različnih poteh, navzgor, navzdol, vijugamo med ovirami in seveda pridemo tudi v temen tunel. Pa vendar, če imamo zavedanje, da v sebi nosimo luč, ki jo lahko prižgemo kadarkoli, smo varni. Ta luč postane zelo pomembna takrat, ko pridemo v temen tunel in takrat se je je potrebno zavedati.
Zdi se, kot da je prišlo obdobje temnega tunela. Pomembno je, da se trdno oprimemo svoje svetlobne lučke in svetimo. Ne glede na to kako je ta lučka velika ali kako močno sveti. Pomembno je, da svetimo. Mogoče smo rešilna lučka v tunelu nekoga drugega, ko sebi svetimo na poti. Predvsem pa je pomembno, da smo takrat ko svetimo vedno v svetlobi. Ko svetimo okoli nas in v nas ni teme in občutek svetlobe nam daje moč za življenje. Ko smo Ljubezen nam le ta daje gorivo za svetlobo in svetloba hrani našo Ljubezen. Zapleteno, pa vendarle zelo enostavno. Potrebna je samo odločitev za lepo prihodnost, za to, da bomo ustvarili to kar si želimo. Potrebna je odločitev, da bomo vztrajali v svoji resnici. Ta resnica nam je dana z določenim namenom in ko jo zavijemo v svetlobo, bo za nas kreirala lepo prihodnost. Torej naša sreča ni odvisna od okolja v katerem živimo, od groženj, ki jih lahko slišimo na vsakem koraku, naša sreča je odvisna od naše sposobnosti biti Ljubezen. Odvisna je od naše odločitve sleči stara temna oblačila in si nadeti oblačila svetlobe. Če ne znamo prižgati svoje luči, je dobro da v roke vzamemo pravo orodje. Orodje za prižiganje luči je odpuščanje. Na vseh področjih in v vseh situacijah. Ja, staro, dobro odpuščanje je ključ do svetlobe. Svetloba pa nam zagotavlja lepo prihodnost. Odločimo se za njo.
Suzana Clara