Ko smo bili majhni smo sanjali o stvareh, ki smo si jih želeli. Nato smo odraščali, želje pa so se spreminjale in z njimi tudi sanje. Nismo imeli vsega kar smo si želeli, niti v materialnem smislu, pa čeprav se nam sedaj v tem času zdijo te stvari čisto normalne. Naše želje so bile primerne tistim časom. Razvijali smo se in naše sanje so se uresničevale na določenih področjih in sanjali smo naprej. Nekatere naše sanje smo pregnali in jih potisnili nekam daleč v globino, pozabili smo nanje, ne spomnimo se jih več. Časi so se spremenili. Drugačni so. In mi z njimi. Pa vendarle za naš razvoj potrebujemo sanje, da lahko postavimo cilje in gremo v razvoj samega sebe in situacije. Svet v katerem živimo nam izpolnjuje naše želje, pravzaprav nam nekatere želje izpolni brez, da bi se jih zavedali. Izpolni nam nekaj kar pravzaprav sploh nismo sanjali in nam razloži, da so to naše želje in seveda tudi naše sanje. Naše želje postajajo želje drugih oziroma želje drugih so postale naše sanje. Zapletena situacija. Ne znajdemo se več. Ne razumemo. Zato tonemo v obilici nesmislov v mislih in dejanjih. Če želimo ponovno najti sebe, moramo začeti sanjati svoje sanje.
Ko smo bili otrok, smo sanjali brez meja in zadržkov. Bili smo mi in naše sanje so bile plod nas samih. Željno smo pobirali vse informacije iz okolja in na podlagi teh sanjali naprej. Če želimo ponovno aktivirati naše sanje moramo najti pot k sebi, moramo najti pot v svoje globine. Brez naših globin naše sanje nimajo prave veljave. V nas še vedno živi naš notranji otrok. To je energija, ki je naša podpora v vseh naših sanjah. Sanje prihajajo iz te energije, ta naš otrok je neustrašen, prav takšen, kot smo bili mi ko smo bili majhni. Zanimajo ga energije povezane z nami, zanimajo ga naši talenti. In na podlagi talentov, ki jih nosimo v sebi, ustvarjamo sanje, ki so uresničljive. Te sanje imajo svoje korenine in možnosti, da se razvijejo v dejanja. Upoštevajo naše sposobnosti in talente, ki spijo v nas. Edina pot, ki je smiselna je pot k sebi. Svet v katerem živimo ne neguje te poti k sebi. Ta svet ustvarja poti, ki nas vodijo daleč proč od sebe, seveda če mu dovolimo. Imamo izbiro, da vedno in povsod izberemo pot, ki vodi k nam, pot, ki neguje našo energijo. S tako potjo in dejanji na njej bomo najbolj služili vsemu kar ima za nas pomen in smisel. Na ta svet smo prišli kot edinstvena oseba, ki ima svoje mesto v mozaiku življenja. In ta mozaik bomo najlepše in najbolje oblikovali, če bomo to kar smo zares.
Kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku bili to kar sanjamo? Kako bi se naše okolje odzvalo na to, če bi povedali skrite želje in misli? A bi se naše življenje zelo spremenilo? Bi nas okolica še sprejemala? Ta vprašanja si lahko postavimo na vseh področjih našega življenja. Naša zaresna globoka sreča pa je odvisna od tega, koliko zares živimo svoje želje in sanje na določenem področju. Na področjih, na katerih smo zares v sebi srečni, smo vsem povedali in razkrili svoje sanje, na tistih kjer pa ne upamo razkriti sebe, pa smo nesrečni. Izbira pa je naša. Ni okolje tisto, ki nas ne sprejema. Mogoče sploh nismo poizkusili razkriti svojih hrepenenj in ne živimo sebe in tega kar želimo. V nesreči vedno iščemo krivca, da bi se bolje počutili in s tem iskanjem se ponovno obračamo proč od sebe, in si zmanjšujemo možnosti za srečno življenje.
Kdo sem? Kaj želim? Kako lahko to uresničim? To so vprašanja, ki si jih je potrebno zastaviti, predvsem na področjih kjer trpimo in smo nesrečni. Vse to je povezano z nami. Samo z nami. To ni egoizem, ampak je skrb zase in Ljubezen do sebe. Ko živimo tuje sanje, ko služimo tujim idealom, ko delamo nekaj kar ne želimo v svoji podzavesti želimo plačilo, ker želimo nadomestiti energijo, ki smo jo s tem izgubili. Univerzum podpira ravnovesje. Vedno in povsod in poračuna z vsemi energijami. Velikokrat tega ne razumemo, ne vemo zakaj. Ampak naša skrb je poskrbeti zase, da bomo lahko močni, da bomo srečni, da bomo polni energije. Šele takrat bomo lahko zares služili tudi drugim in s takim življenjem bomo največ prispevali k skupnosti. Največ napak v življenju naredimo takrat, ko hitimo iz ene do druge točke in želimo vsem ugajati. Zapletemo se v mrežo služenja, ki ima svoje koristi. Ko poskrbimo zase imamo veliko moči in ta moč še raste in takrat lahko poskrbimo za vse okoli sebe, saj imamo trdne temelje. Ko imamo trdne temelje so naše odločitve iskrene. Takrat lahko zares začutimo kaj lahko naredimo in kje imamo svojo moč. Imamo jo, samo najti jo moramo. Našli jo bomo v preprostih stvareh, našli jo bomo v sebi, ko se bomo spoštovali. Spoštujemo pa se lahko samo takrat, ko smo iskreni, najprej do sebe in tudi do drugih. Situacije nas peljejo v to smer. Situacije nas peljejo do iskrenosti do sebe. In ko bomo našli iskrenost, bomo našli svoje sanje in takrat se bomo odpravili na potovanje, ki bo odraz naših želja. Na tam potovanju bomo uživali s svojimi bližnjimi. Zato so tukaj ob nas, da se imamo lepo. Vseeno je kaj širša okolica misli o nas, pomembno je, da smo iskreni in se imamo lepo v okolju kjer živimo.
Suzana Clara