Velikokrat se v življenju ustavimo, ker naletimo na zid, ali pa se znajdemo v situaciji, ko ne znamo več naprej. Ujeti smo v svojem malem prostoru in se vrtimo v krogu. Velikokrat nam pomaga nasvet tretje osebe, ki situacijo vidi iz svoje perspektive. Lahko naletimo na modro osebo, ki nam da zares dober nasvet iz izkušenj, lahko pa se znajdemo v tej naši težavi z osebo, ki se bori z istimi strahovi, kot so naši. V tem primeru se naše stanje lahko še poslabša in naše trpljenje še poveča. Zato je bolj varen pristop ta, da se sami dvignemo malce višje in na svojo situacijo pogledamo z višje perspektive. Ko hodimo po poti, ki je dolga, ne vidimo daleč, sploh pa ne vidimo kam naša pot vodi in kje je konec poti. Če na to isto pot pogledamo iz letala ali helikopterja, se naše obzorje razširi, vidimo to našo pot in še vse druge poti, ki vodijo do cilja. Zato je pomembno, da naše težave rešujemo z več zornih kotov. Prav je, da zamenjamo pogled, ko ne morem več naprej.
Modrost nam pravi, da ko se zaprejo ena vrata se zagotovo druga odprejo. To je življenjska resnica, Svetloba in Univerzum nas nikoli ne pustita v temi. Je pa zares težko velikokrat iti skozi druga vrata, težko jih je odpreti, ko pa strmimo v ta, ki so se zaprla. Za temi vrati so naši spomini, so naša hrepenenja, lahko da so tam naše sanje. Težko je. Pa vendar smo ljudje ustvarjeni tako, da se znamo spremeniti, znamo se prilagoditi in znamo izbrati to kar želimo. Pa čeprav strmimo v zaprta vrata in čakamo, da se bo zgodil čudež in se bodo odprla. Ko stojimo tik pred zaprtimi vrati, ne vidimo drugih vrat, zato je dobro, da se vsaj za nekaj metrov oddaljimo in razširimo svoje obzorje. Potrebno je pogledati kaj pomeni ta trenutna situacija. Mogoče smo prišli na konec poti, mogoče je naša pot sedaj povsem nekje drugje.
Bolečina je lahko zelo velika. Lahko je od nas odšla ljubljena oseba, lahko smo izgubili službo, ki nam je pomenila preživetje, lahko smo zavrnjeni na fakulteti ali šoli, ki pomenita naše sanje. Vse to je lahko zelo hudo. Ob vsem tem pa se je potrebno zavedati, da smo bitje luči in Svetlobe, da smo povezani z Univerzumom, ki vidi celotno sliko našega življenja, prejšnjih življenj in bodočih življenj. Zato je modro, da mu zaupamo. Če smo pristali v tej situaciji, ki jo sedaj preživljamo je tako prav. V tem smo zato, da nekaj spoznamo in se nekaj naučimo. Nismo sami. Samo v tem trenutku ne vidimo rešitve, ki bi nam bila všeč. Zato je modro, da dihamo in predihamo bolečino, ki nas obdaja, saj bomo s tem dihanjem v svojih energijah aktivirali moč, da zapustimo ta prostor in se premaknemo naprej. Naprej v življenje, naprej po naši poti. Ta moč nam bo dala možnosti, da preskočimo ovire in preplezamo zidove, ki so nam postavljeni na našo pot. Ta moč nam bo dala ideje kako naprej. Ta moč nam bo dala modrost, da na križišču izberemo pravo pot.
In zgodba se lahko ponovi. Zelo dobro je iz te naše prehojene poti in predvsem iz bolečine, ki smo jo predelali izluščiti spoznanje, ki ga v sebi nosi vsaka naša preizkušnja. Čeprav smo bili v boleči izkušnji povezani z drugo osebo ali več njih, je pomembno naše spoznanje. Celotna zgodba se je v našem življenju odvila zato, da mi pridemo do določenega spoznanja. In spoznanja so darilo Univerzuma, zaradi spoznanj se nam dogaja vse to, zaradi spoznanj trpimo. In spoznanja skupaj tvorijo našo modrost. Zato je rešitev kakršnega koli težkega stanja v našem življenju praznik. Praznik, ko smo dojeli določeno spoznanje, ki je del naših energij. Ko odkrijemo spoznanje, ko ga začutimo, ga nikoli več ne pozabimo. Spoznanje ni ugotovitev, ki nas prešine v naši glavi in se nam ponudi kot rešitev, spoznanje je občutek v naši globini, da vemo zakaj in kaj se je zgodilo in se še dogaja. Spoznanje je preprost stavek, spoznanje so preproste besede, ki v sebi nosijo neskončno čisto energijo. Zato ni potrebe, da si ga zapišemo, ko dobimo Spoznanje, si ga za vedno zapomnimo, ker postane del našega življenja in naše modrosti.
In ta modrost nam bo pomagala v vsakem trenutku, da pridemo do drugih nam še neodkritih spoznanj. Ustvarjeni smo tako, da je potrebno, da ta spoznanja doživimo in jih začutimo na svoji koži, v svojem življenju. Lahko seveda o njih tudi beremo, pa vendar vsako spoznanje želimo tudi živeti. To so življenjske modrosti, ki v sebi nosijo neskončno Svetlobo. In tudi, če niso po naši volji, nas navdajajo z mirom in dobrim občutkom. Pojavijo se kot rešitev iz nebes, rešitev iz globin, kot odrešenje našega trpljenja. Ko v svojem trpljenju pridemo do spoznanja, v sebi začutimo veselje, pa čeprav se naša situacija na videz ni še nič spremenila. In ta preblisk, to naše veselje je ključ do uspeha in rešitve, ki prihaja iz naših globin. Tam ne delujeta naš um in naš ego, zato je rešitev iz naših globin nam včasih nerazumljiva, pa vendar zelo uporabna. In vse kar potrebujemo ob takem preblisku je hvaležnost. Hvaležnost Univerzumu, da nam je dovolil biti del procesa, ki nas je utrdil, zgradil in ojačal, ki nam je dal spoznanje, da smo ojačali svojo modrost.
Poizkusimo na situacijo, ki nas boli ali nas muči pogledati z druge perspektive. Poizkusimo se malce oddaljiti od problema, poglejmo na situacijo skozi oči drugih vpletenih, za trenutek zapustimo naše trpljenje in uberimo svež pristop. Takšnega kot še nismo. In bodimo odprti, bodimo pripravljeni, bodimo radovedni. Kdo ve. Mogoče je prav danes, prav ta trenutek čas, ko se nam odkrije največje spoznanje, ki smo ga kadarkoli doživeli. Dajmo prostor Univerzumu, da se preko nas razkrije drugim ljudem in predvsem nam. Dajmo prostor novim spoznanjem. Tukaj in zdaj.
Suzana Clara