V nas spijo vsi potenciali in talenti, da uresničimo vse želje in cilje, o katerih sanjamo. Tako je narejen ta svet. Zakaj se nam to ne dogaja, zakaj klonemo pod težo življenja in iz svojega življenja naredimo vse drugo kot pravljico? Več razlogov lahko najdemo za svoje početje. Če lovec želi uloviti svoj plen, se osredotoči na ta plen in na akcijo, ki je potrebna. Bolj se je sposoben osredotočiti boljši lovec je. Prav tako vsi izumitelji, ki so izumili dobrine, ki jih sedaj s pridom uporabljamo, so bili predani svojemu delu. Vsi ti ljudje, si postavijo cilje in potem delujejo v smeri tega cilja. Velikokrat jih okolica sploh ne podpira, velikokrat okolico celo izrabijo za to, da dosežejo svoj cilj.
Bistvo doseganja ciljev ni v količini denarja, ki ga posedujemo. Bistvo doseganja ciljev ni, da smo rojeni pod srečno zvezdo, ampak je v tem, da si cilj postavimo in nato delamo na tem, da ga dosežemo. Višjo pomembnost damo cilju, več smo pripravljeni zanj narediti, več možnosti imamo, da ga dosežemo. Naše energije in naša duša podpirajo cilje, ki so naši. Se pravi tiste cilje, ki so v skladu z našim poslanstvom. Za to poslanstvo smo na ta svet prinesli določene talente, ki nam bodo pomagali uresničiti to poslanstvo. In prav to razmišljanje se je nekje izgubilo. Zlahka nas okolica pritegne in prevzamemo cilje drugih ljudi ali skupine, kot svoje cilje. Lahko, da za te cilje nimamo talentov in jih bomo težje dosegali. Lahko sledimo ciljem naših staršev, ki so za nas sicer želeli najboljše, niso pa videli naše duše, naših talentov in želja.
Kdo nam bo torej v vsej tej zmedi povedal kdo smo in kaj želimo doseči? V sebi imamo intuicijo, v sebi imamo srce, ki ob vsakem našem koraku, ko opravljamo svoje poslanstvo poskoči in zaigra. Temu moramo prisluhniti. Naše srce in naša duša zapojeta ob vsakem našem uspehu, ko delamo prav za nas. Prav tako ob vsakem spodrsljaju, pa čeprav je nekaj časa videti kot uspeh, se zapreta, enostavno nam ne dajeta dobrega občutka. Tako lahko zaplavamo v življenje, ki je na videz polno uspehov, pa vseeno v svoji notranjosti nismo zadovoljni. Nismo, ker smo utišali naše srce in ga zaprli v kletko. Nismo poslušali nasvetov naše duše in zato smo, čeprav na uspešni poti nesrečni. Doživljamo tesnobo, doživljamo trenutke, ko ne zmoremo globoko vdihniti. Naše srce je ujeto v okove, ki smo jih sami postavili.
Res je, da smo na svet prinesli različne talente in različne sposobnosti. Prav zato je naš svet barvit in lep. Pomembno pa je, da v življenju ugotovimo kaj je naša pot in kaj opravljamo najbolje in s srcem. In to sprejmemo. Velikokrat ni lahko sprejeti svojih talentov in iti po poti, ki nam jo narekuje življenje. Velikokrat ni v skladu s pričakovanji naše okolice, velikokrat moramo na pot stopiti sami in zbrati pogum za prvi korak. Pa vendar, za pravo stvar v našem življenju lahko najdemo vse to in zberemo moči, da se odločimo. In dobro je, da se cenimo in si na tej poti postavimo najvišje cilje kar se jih lahko domislimo. Modro je, da prisluhnemo okolici, kar nam ima za povedati, še bolj modro pa je, da se odločimo tako kot nam pravi srce.
Pridemo v situacijo ali obdobje, ko smo že tako daleč zabredli, da je naše srce ujeto in nima več moči, da bi nam spregovorilo kaj je prav za nas. Želimo mu prisluhniti, pa nima več idej. Takrat je čas, da izpustimo vse niti, ki jih držimo v svojih rokah in si odpočijemo. Nase smo prevzeli odgovornosti drugih ljudi, pretiramo smo skrbeli in pestovali skrbi, ki sploh niso naše in okoli nas spletli mrežo v katero smo se sami ujeli. Vseeno je kako je okolica pri tem pomagala, mogoče nas je celo usmerjala, tisti trenutek, ko ugotovimo, da več ne slišimo svojega srca je čas, da ukrepamo. Pogledamo okoli sebe kaj nas spravlja v obup, poiščemo stvari, ki nas spravljajo v žalost. Velikokrat so to ljudje, ki so nam blizu, oziroma naša okolica v kateri se veliko gibljemo. Prvi korak na naši poti je ta, da vsem, ki so v našem okolju pustimo svobodno voljo. Ta korak naredimo brez velikega pompa, sploh ni potrebno se z nikomer pogovoriti, niti na veliko razglabljati o tej naši odločitvi. Ko bomo vsem dovolili, da imajo svobodno voljo, se bo naša mreža počasi začela razpletati. Ljudem okoli nas bomo dovolili, da bodo živeli svoje življenje, kot ga želijo in namesto kontrole, ki jo nad njimi vršimo, jim bomo stali ob strani, ko padejo in potrebujejo našo pomoč. In takoj bomo dobili prostor za delovanje. Začeli se bomo ukvarjati s seboj, svojimi koraki in imeli bomo energijo in moč za svoje cilje.
Ko prisluhnemo srcu, ki nas vzpodbuja pri vsakem koraku, bomo vedeli kaj nam je storiti. Ta svet je tako sestavljen in voden, da smo vedno postavljeni v okolje, kjer bodo naši cilji prispevali k boljšemu življenju. Z doseganjem ciljev, ki so plod našega srca bomo drugim delali dobro, zato je bojazen, da bomo nekomu nekaj odvzeli odveč. Z našimi cilji bomo ustvarjali boljše življenje. Zato je pomembno, da si jih postavimo čim višje. Ko prisluhnemo našim skritim sanjam, slišimo in vemo kaj je naš naslednji korak. Če smo v tem trenutku nesrečni in ne znamo najti poti, ki bi nas osrečevala je velika verjetnost, da smo ujeti v naše lastne mreže. Dovolimo okolici, da opravi svoje delo. Pustimo šefu, da prevzame odgovornost za svoje besede in dejanja. dovolimo otrokom, da se izrazijo in živijo to kar želijo, dovolimo si partnerju izraziti vso ljubezen, ki jo premoremo, poglejmo prijateljem v oči in prepoznajmo njihovo vrednost. Pojdimo tako daleč, da bomo opazili ljudi okoli nas, njihove duše in kvalitete. Vstopili bomo v svet naših talentov in zmožnosti, prisluhnili bomo srcu, ki poskoči ob vsaki priložnosti, ki je dobra za nas. Dosegli bomo najvišje cilje in živeli svoje sanje.
Suzana Clara